Katehezo je pripravil duhovni pomočnik v Gorenji vasi v Poljanski dolini Simon Fortuna. Spregovoril je o spovedi in kakšno mesto ima v starosti ter pojasnil nekaj več o prazniku Karmelske Matere božje ter pomenu svetovnega dneva dedkov in babic. 

Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru koprskega škofa Petra Štumpfa. Sledili sta molitvi prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za mir v svetu. Drug del večera je bil namenjen Radijski katehezi: Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja - Duhovno življenje v bolezni in starosti. Pripravil jo je duhovni pomočnik v Gorenji vasi v Poljanski dolini Simon Fortuna, v njej pa je spregovoril o spovedi ter o tem kakšno mesto ima v starosti, pojasnil pa je tudi nekaj več o prazniku Karmelske Matere Božje ter svetovnem dnevu dedkov in babic.

Mesec oktober je v mnogočem mesec, ki je povezan z duhovnostjo, ko Sonce ugaša in moramo mraz pregnati s pomočjo našega notranjega ognja. Razplamtimo ga lahko z molitvijo, v oktobru še posebej z rožnim vencem in s primernim branjem. V oddaji Sol in luč smo izbrali knjigo z naslovom Poti graditve duhovne identitete.
- Duhovno življenje je dinamičen proces osebne svetosti.
- Kako ljudje zlorabljamo Boga in kakšna je pri tem odgovornost posameznika?
- Soočenje z lastnimi mejami je odkritje našega poslanstva.

Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.  

Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno. 

V Buenos Airesu je včeraj potekal Slovenski dan, največji letni dogodek Slovencev v Argentini. Letos so ga organizirali v Slomškovem domu. Celodnevno pestro dogajanje je privabilo blizu sedemsto rojakov, po dviganju zastav je bila slovenska sveta maša, ki jo je daroval župnik iz Idrije Marko Rijavec, nato so odprli razstave, v kulturnem programu je nastopilo več slovenskih zborov iz Buenos Airesa in tudi zbor Motiv iz Nove Gorice. Zbrane je nagovorila tudi državna sekretarka Vesna Humar, ki je dejala, da domovina ni samo nekaj fizičnega, je stvar srca, je to, kar nosimo v sebi. Zaželela je, da bi še naprej negovali tako to skupnost v Argentini. Velik aplavz je požela z besedami: „Ohranite Slovenijo v srcu, Slovenija ima v srcu vas!“ Državna sekretarka je podelila tudi priznanja Urada za Slovence po svetu, in sicer krovni organizaciji Zedinjeni Sloveniji, tedniku Svobodna Slovenija in reviji Duhovno življenje. 

Letos je osem raziskovalnih del o zamejstvu in izseljenstvu prejelo nagrado oziroma posebno priznanje Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaključno slovesnost je potekala včeraj v dvorani Državnega sveta v Ljubljani. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Med drugim je podčrtala pomembno vlogo Cerkve. “Ko Slovenija še ni bila država, je imela vlogo slovenizirati kmete svoje prebivalstvo in to so nekako replicitiralo tudi migracijskih kontekstih. Rafaelova družba jih na začetku 20. stoletja bila zelo pomembna inštitucija, ki je imela na skrbi migrante v tujini. Meni je bilo to zelo zanimivo. Slediti torej pomen Cerkve, da so poslali tudi svoje župnike v tujino je bilo zelo pomembno.” K ohranjanju slovenstva je pripomoglo tudi prebiranje knjig Mohorjeve družbe. “Jaz sem študirala, kaj je Hladnik pisal v reviji Duhovno življenje in mi je bilo zelo, zelo zanimivo. Kar on je obiskoval vse Slovence, od tam sem tudi lahko izčrpala, da so bili povezani z drugimi Slovenci po Čilu, v Paragvaju, v Urugvaju, tudi v severni Ameriki, ZDA in v Kanadi in Franciji. 

Približuje se novo šolsko in akademsko leto, ki daje novo priložnost za tiste, ki želijo poglobiti svoje duhovno življenje in spoznati nekatere vidike katoliškega nauka, ki jih doslej niso poznali. Katere so vsebine in kako poteka program, nam je pojasnil skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak.