Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije. 

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledila je molitev prvih večernih 3. velikonočne nedelje in rožni venec, s katerim smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Tudi nocoj smo molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza, ki je bila že nocoj posvečena bolnikom. Kateheza je bila obarvana z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero, ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš. 

V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

25. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek, ko Jahve Jozuetu razkrije prave krivce, ki so ukradli vojni plen. Rahaba in njena družina so bili zato oprani krivde.

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za april: Molimo, da bi v vsaki kulturi prepoznali dostojanstvo žena ter njihovo bogastvo in da bi se končale diskriminacije, ki jih doživljajo na različnih koncih sveta. Ker pa smo pred praznikom Božjega usmiljenja, smo zmolili tudi rožni venec Božjega usmiljenja. Ob sklepu je sledila še molitev Pot luči.

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.