Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Mirna diplomatska rešitev ukrajinskega problema bi rešila tudi ugled ZDA in samega Bidna. Njegovo retorično pretiravanje v zadnjih tednih je bilo v resnici komuniciranje s Pekingom, ki mu je Biden sporočal, da bi preveliki apetiti po Taivanu, torej po nadzoru najpomembnejših morskih poti na svetu, pripeljali do odločne ameriške reakcije.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Mirna diplomatska rešitev ukrajinskega problema bi rešila tudi ugled ZDA in samega Bidna. Njegovo retorično pretiravanje v zadnjih tednih je bilo v resnici komuniciranje s Pekingom, ki mu je Biden sporočal, da bi preveliki apetiti po Taivanu, torej po nadzoru najpomembnejših morskih poti na svetu, pripeljali do odločne ameriške reakcije.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju.
Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju.
Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.
Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.
Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.
Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.