Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino; o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.
Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino; o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.
Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda.
Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda.
Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Objavili smo pogovor s predstavnikom sinode za Slovenijo dr. Igor Bahovec.
Objavili smo pogovor s predstavnikom sinode za Slovenijo dr. Igor Bahovec.
Geslo letošnjega dneva mladih je vzeto iz Lukovega evangelija: »Marija pa je vstala in se v naglici odpravila«. Lahko ga povežemo z vrstico prej, ki je bila geslo prejšnjega dneva mladih in vključuje Marijin odgovor angelu: »zgodi se mi po tvoji besedi.« Kaj ta stavka lahko povesta mladim in vsem nam? V ospredju je drža Marije v srečanju in po njem. Seveda je srečanje z angelom Marijo presenetilo, a razvidni so trije vidiki: prvič, Marija je sporočilu prisluhnila in ga sprejela: tako je postala bogorodica. Drugič, angelove besede o nosečnosti Elizabete so jo spodbudile, da se je takoj napotila na pot. Tretjič, s tem je omogočila, da se je v srečanju z Elizabeto razkrilo kakšno je življenje, ko nekdo »postane poln Svetega Duha«.
Geslo letošnjega dneva mladih je vzeto iz Lukovega evangelija: »Marija pa je vstala in se v naglici odpravila«. Lahko ga povežemo z vrstico prej, ki je bila geslo prejšnjega dneva mladih in vključuje Marijin odgovor angelu: »zgodi se mi po tvoji besedi.« Kaj ta stavka lahko povesta mladim in vsem nam? V ospredju je drža Marije v srečanju in po njem. Seveda je srečanje z angelom Marijo presenetilo, a razvidni so trije vidiki: prvič, Marija je sporočilu prisluhnila in ga sprejela: tako je postala bogorodica. Drugič, angelove besede o nosečnosti Elizabete so jo spodbudile, da se je takoj napotila na pot. Tretjič, s tem je omogočila, da se je v srečanju z Elizabeto razkrilo kakšno je življenje, ko nekdo »postane poln Svetega Duha«.
Na celinskem sinodalnem zasedanju za Evropo z geslom »Razširi prostor svojega šotora« (Iz 54,2) so prvič v zgodovini od 5. do 12. februarja v Pragi zasedali predstavniki 39 evropskih krajevnih Cerkva. Zbrali so se škofje, duhovniki in laiki, moški in ženske, od Atlantika do Moskve. Slovensko sinodalno ekipo so sestavljali podpredsednik SŠK škof dr. Peter Štumpf, odgovoren za sinodo pri SŠK škof dr. Maksimilijan Matjaž, sociolog prof. dr. Igor Bahovec in Anja Kastelic. Povabili smo jih tudi v naš studio.
Na celinskem sinodalnem zasedanju za Evropo z geslom »Razširi prostor svojega šotora« (Iz 54,2) so prvič v zgodovini od 5. do 12. februarja v Pragi zasedali predstavniki 39 evropskih krajevnih Cerkva. Zbrali so se škofje, duhovniki in laiki, moški in ženske, od Atlantika do Moskve. Slovensko sinodalno ekipo so sestavljali podpredsednik SŠK škof dr. Peter Štumpf, odgovoren za sinodo pri SŠK škof dr. Maksimilijan Matjaž, sociolog prof. dr. Igor Bahovec in Anja Kastelic. Povabili smo jih tudi v naš studio.
Smo sredi obdobja volitev in referendumov in dobro se je ozreti na politiko. Kaj je politika? Ljudje se strinjamo, da je politika urejanje skupnih zadev. Nekateri politiko opredelijo kot delo za skupno dobro. Ta opredelitev je precej zahtevna, kajti v politiki pogosteje kot skupno dobro prevladujejo ideologije ali interesi skupine, stranke. Veliko politikov politiko uporablja za pretirano uveljavljanje sebe.
Smo sredi obdobja volitev in referendumov in dobro se je ozreti na politiko. Kaj je politika? Ljudje se strinjamo, da je politika urejanje skupnih zadev. Nekateri politiko opredelijo kot delo za skupno dobro. Ta opredelitev je precej zahtevna, kajti v politiki pogosteje kot skupno dobro prevladujejo ideologije ali interesi skupine, stranke. Veliko politikov politiko uporablja za pretirano uveljavljanje sebe.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.