Via positiva

VEČ ...|22. 2. 2024
Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

VEČ ...|22. 2. 2024
Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 1. 2023
Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

starizemsistemsko nasilje nad starejšimistarost in digitalizacijasvetovanje

Življenje išče pot

Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

VEČ ...|25. 1. 2023
Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

s. Meta Potočnik

starizemsistemsko nasilje nad starejšimistarost in digitalizacijasvetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 10. 2022
Mozaik dneva dne 26. 10.

Strateško najpomembnejšo regijo Herson v zadnjem tednu zapustilo več kot 70.000 ljudi.
Je digitalizacija zdravstva pravi odgovor na čakalne dobe pri nas?
Emmanuel Macron in Olaf Sholz na delovnem kosilu gladila napetosti med državama.
Vreme: Jutri bo pretežno jasno. Megla po nižinah se bo razkrojila sredi dneva.

Mozaik dneva dne 26. 10.

Strateško najpomembnejšo regijo Herson v zadnjem tednu zapustilo več kot 70.000 ljudi.
Je digitalizacija zdravstva pravi odgovor na čakalne dobe pri nas?
Emmanuel Macron in Olaf Sholz na delovnem kosilu gladila napetosti med državama.
Vreme: Jutri bo pretežno jasno. Megla po nižinah se bo razkrojila sredi dneva.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 26. 10.

Strateško najpomembnejšo regijo Herson v zadnjem tednu zapustilo več kot 70.000 ljudi.
Je digitalizacija zdravstva pravi odgovor na čakalne dobe pri nas?
Emmanuel Macron in Olaf Sholz na delovnem kosilu gladila napetosti med državama.
Vreme: Jutri bo pretežno jasno. Megla po nižinah se bo razkrojila sredi dneva.

VEČ ...|26. 10. 2022
Mozaik dneva dne 26. 10.

Strateško najpomembnejšo regijo Herson v zadnjem tednu zapustilo več kot 70.000 ljudi.
Je digitalizacija zdravstva pravi odgovor na čakalne dobe pri nas?
Emmanuel Macron in Olaf Sholz na delovnem kosilu gladila napetosti med državama.
Vreme: Jutri bo pretežno jasno. Megla po nižinah se bo razkrojila sredi dneva.

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 10. 2022
Digitalizirana kopija filma V Kraljestvu Zlatoroga

Arhiv RS, kamor sodi tudi Slovenski filmski arhiv je v lanskem letu ob počastitvi 90 letnice nastanka prvega slovenskega igranodokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931, uspeli izpeljati digitizacijo in digitalno restavracijo omenjenega filma. Zdaj bodo restavrirano različico ob spremljavi glasbe v živo predstavili tudi občinstvu v torek, 18. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavila sta ga podsekretarka in vodja sektorja mag. Tatjana Rezec Stibilj in strokovnjak za delo s filmskimi trakovi Roman Marinko

Digitalizirana kopija filma V Kraljestvu Zlatoroga

Arhiv RS, kamor sodi tudi Slovenski filmski arhiv je v lanskem letu ob počastitvi 90 letnice nastanka prvega slovenskega igranodokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931, uspeli izpeljati digitizacijo in digitalno restavracijo omenjenega filma. Zdaj bodo restavrirano različico ob spremljavi glasbe v živo predstavili tudi občinstvu v torek, 18. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavila sta ga podsekretarka in vodja sektorja mag. Tatjana Rezec Stibilj in strokovnjak za delo s filmskimi trakovi Roman Marinko

kulturafilmV kraljstvu zlatorogaTatjana Rezec StibiljRoman Marinko

Kulturni utrinki

Digitalizirana kopija filma V Kraljestvu Zlatoroga

Arhiv RS, kamor sodi tudi Slovenski filmski arhiv je v lanskem letu ob počastitvi 90 letnice nastanka prvega slovenskega igranodokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931, uspeli izpeljati digitizacijo in digitalno restavracijo omenjenega filma. Zdaj bodo restavrirano različico ob spremljavi glasbe v živo predstavili tudi občinstvu v torek, 18. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavila sta ga podsekretarka in vodja sektorja mag. Tatjana Rezec Stibilj in strokovnjak za delo s filmskimi trakovi Roman Marinko

VEČ ...|14. 10. 2022
Digitalizirana kopija filma V Kraljestvu Zlatoroga

Arhiv RS, kamor sodi tudi Slovenski filmski arhiv je v lanskem letu ob počastitvi 90 letnice nastanka prvega slovenskega igranodokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931, uspeli izpeljati digitizacijo in digitalno restavracijo omenjenega filma. Zdaj bodo restavrirano različico ob spremljavi glasbe v živo predstavili tudi občinstvu v torek, 18. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavila sta ga podsekretarka in vodja sektorja mag. Tatjana Rezec Stibilj in strokovnjak za delo s filmskimi trakovi Roman Marinko

Jože Bartolj

kulturafilmV kraljstvu zlatorogaTatjana Rezec StibiljRoman Marinko

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 3. 2022
Digitalnost vsakdanjika

Popri je nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah, ki ga organizira Primorski tehnološki park. Skupina dijakinj je razvijala aplikacijo za boljšo organiziranost v gostinstvu pri naročanju, postrežbi in predstavitvi ponudbe. Digitalizacija vstopa v vsakdanjik, o tem pa smo govorili z direktorico Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, mag. Katjo Mohar Bastar. 

Digitalnost vsakdanjika

Popri je nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah, ki ga organizira Primorski tehnološki park. Skupina dijakinj je razvijala aplikacijo za boljšo organiziranost v gostinstvu pri naročanju, postrežbi in predstavitvi ponudbe. Digitalizacija vstopa v vsakdanjik, o tem pa smo govorili z direktorico Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, mag. Katjo Mohar Bastar. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Digitalnost vsakdanjika

Popri je nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah, ki ga organizira Primorski tehnološki park. Skupina dijakinj je razvijala aplikacijo za boljšo organiziranost v gostinstvu pri naročanju, postrežbi in predstavitvi ponudbe. Digitalizacija vstopa v vsakdanjik, o tem pa smo govorili z direktorico Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, mag. Katjo Mohar Bastar. 

VEČ ...|31. 3. 2022
Digitalnost vsakdanjika

Popri je nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah, ki ga organizira Primorski tehnološki park. Skupina dijakinj je razvijala aplikacijo za boljšo organiziranost v gostinstvu pri naročanju, postrežbi in predstavitvi ponudbe. Digitalizacija vstopa v vsakdanjik, o tem pa smo govorili z direktorico Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, mag. Katjo Mohar Bastar. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 3. 2022
Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine

Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine

kulturaInes Vodopivecdigitalizacija

Kulturni utrinki

Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine
VEČ ...|18. 3. 2022
Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine

Jože Bartolj

kulturaInes Vodopivecdigitalizacija

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2022
Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

infopolitikapogovorvolitvemiran videtič

Informativni prispevki

Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

VEČ ...|23. 2. 2022
Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

Alen Salihović

infopolitikapogovorvolitvemiran videtič

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 1. 2022
Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

naravakmetijstvozadrugedigitalizacija

Minute za kmetijstvo in podeželje

Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

VEČ ...|31. 1. 2022
Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Robert Božič

naravakmetijstvozadrugedigitalizacija

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 4. 2024
V Lujan romajo že 90 let

Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.

V Lujan romajo že 90 let

Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Otok

VEČ ...|24. 4. 2024
Otok

Moja generacija

VEČ ...|24. 4. 2024
Vera in Maja

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Vera in Maja

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabavakviz

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|24. 4. 2024
30. obletnica reforme lokalne samouprave

Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.

30. obletnica reforme lokalne samouprave

Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.

Radio Ognjišče

politikaživljenje