Odprte prijave za štipendije ASEF

ASEF nas je obvestil, da so uradno odprte prijave za štipendije za leto 2024. ASEF nudi študentom finančno in ostalo podporo, ki jim omogoča, da se osredotočijo na svoje raziskave. Raziskovanje v tujini je triletni program, ki ponuja odlično priložnost za nadarjene slovenske študente, da pod mentorstvom slovenskih profesorjev opravijo 10-tedenski raziskovalni obisk na prestižnih svetovnih univerzah. Poleg tega so štipendisti ASEF vključeni v različne dejavnosti ASEF, kjer imajo priložnost v celoti uresničiti svoj potencial. Prijave so na voljo tako slovenskim študentom kot tudi drugim študentom s slovenskimi koreninami (na primer živijo v Italiji, Avstriji, Argentini, ZDA, Kanadi, Avstraliji, …). Tipičen prijavitelj je dodiplomski, magistrski ali doktorski študent. Odprte so tudi prijave za enoletni štipendijski program za obisk Slovenije za mlade posameznike slovenskega rodu, ki živijo v tujini. Za oba programa ASEF so prijave odprte do 29. oktobra.

Štipendisti ASEF v Sloveniji

Letos je bilo v okviru štipendijskega programa ASEF Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije izbranih 12 izjemnih mladih posameznikov slovenskih korenin, ki živijo v tujini, da obiščejo Slovenijo. Svoj 10-tedenski raziskovalni obisk pravkar opravlja sedem mladih iz Združenih držav Amerike, Argentine in Kanade. Sprejela jih je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki jim je zaželela, da bi v tednih v Sloveniji pod budnim očesom izjemnih mentorjev naredili korak naprej v svojih raziskavah in študiju, prav tako pa, da bi uspešno krepili svojo povezanost s svojimi slovenskimi koreninami. ASEF si prizadeva za »kroženje možganov« med Slovenijo in tujino ter vključuje mrežo več kot 50 slovenskih profesorjev, ki delujejo na več kot 45 univerzah po svetu in pokriva vse znanstvene vede. Vsako leto financira tudi več kot 20 slovenskih štipendistov, ki odhajajo na izobraževane v tujino. 

ASEF je izbrala novo generacijo štipendistov

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je izbrala novo generacijo štipendistov, ki bodo v letošnjem letu prišli na raziskovalni obisk v Slovenijo. Gre za 12 posameznikov s slovenskimi koreninami, ki prihajajo iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije. Štipendiste so izbrali na podlagi akademskih dosežkov, strasti do raziskovanja in želje po vzpostavitvi dolgotrajnih vezi s Slovenijo, so sporočili iz fundacije. Dodali so, da je takšna štipendija izjemna priložnost za akademsko in osebno rast. Štipendisti bodo imeli priložnost opraviti 10-tedenski raziskovalni ali delovni obisk pod mentorstvom profesorjev in podjetnikov na slovenskih univerzah, raziskovalnih centrih in podjetjih. Med obiskom bodo pridobili dragocene spretnosti in znanja ter spoznali slovensko kulturo in jezik. Ob tem se je ASEF zahvalil vsem donatorjem in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki mladim omogočajo to izkušnjo.

Aprilska seja komisije državnega zbora

O begu in kroženju možganov - o izseljevanju mladih iz Slovenije in vzpostavljanju pogojev za njihovo vračanje so včeraj govorili na Komisiji državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gost je bil tudi doc. dr. Dejan Valentinčič, in sicer je predstavil izsledke raziskovalnega poročila na to temo, ki sta ga pripravila ASEF in Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Kot je že pred časom povedal za naš radio, udeleženci poročila od naše države pričakujejo spremembo zakonodaje. Preučili so tudi ukrepe v evropskih državah. Doc. dr. Valentinčič. Vlada naj zato oblikuje ukrepe in programe za vračanje Slovencev v domovino ter vzpostavi enotno informacijsko točko za Slovence zunaj meja o sodelovanju, vračanju in priseljevanju, so včeraj sklenili v državnem zboru. Pri begu možganov pa ne smemo razmišljati le o ozemlju Slovenije, temveč o celotnem slovenskem kulturnem prostoru.

Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

ASEF štipendisti slovenskih korenin

Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v okviru štipendijskega programa omogočila enajstim mladim slovenskih korenin iz sveta 10-tedenski obisk Slovenije, ko nabirajo nova znanja in izkušnje, ob tem pa raziskujejo in spoznavajo domovino svojih prednikov. Naši sogovorniki so bili: Ana Porcelo Žakelj iz Argentine, Ren Gregorčič iz Avstralije in Anna Shepard iz ZDA. Predstavili smo tudi Višarske dneve mladih in letošnje Romanje treh Slovenij na Svete Višarje.  

P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

Škof Saje in avstrijska Koroška

Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.