Za rojake v Avstraliji je letošnji februar praznični mesec. Praznujejo obletnice slovenskih župnij, ki jih upravljajo patri frančiškani in zato so jih oz. jih bodo obiskali delegat frančiškanskega generalnega ministra v Rimu dr. p. Darko Tepert, provincial in tajnik slovenske frančiškanske province p. Marjan Čuden in dr. p. Tadej Strehovec. V nedeljo, 5. februarja, je v Sydneyu potekalo praznovanje 50. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Rafaela, to nedeljo, 12. februarja bo v Adelaidi praznovanje 40. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Družine in 19. februarja pa bo v Melbournu 55. obletnica blagoslovitve slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda. Poleg praznovanj obletnic blagoslovitev cerkva bodo potekali tudi pogovori o prihodnosti in delovanju frančiškanov med rojaki v Avstraliji.
Za rojake v Avstraliji je letošnji februar praznični mesec. Praznujejo obletnice slovenskih župnij, ki jih upravljajo patri frančiškani in zato so jih oz. jih bodo obiskali delegat frančiškanskega generalnega ministra v Rimu dr. p. Darko Tepert, provincial in tajnik slovenske frančiškanske province p. Marjan Čuden in dr. p. Tadej Strehovec. V nedeljo, 5. februarja, je v Sydneyu potekalo praznovanje 50. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Rafaela, to nedeljo, 12. februarja bo v Adelaidi praznovanje 40. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. Družine in 19. februarja pa bo v Melbournu 55. obletnica blagoslovitve slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda. Poleg praznovanj obletnic blagoslovitev cerkva bodo potekali tudi pogovori o prihodnosti in delovanju frančiškanov med rojaki v Avstraliji.
V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.
V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.
Portugalski parlament je 29. januarja 2021 potrdil zakon o evtanaziji, njihov predsednik Marcelo Rebelo de Sousa pa se bo v treh tednih odločil, ali bo zakon podpisal oz. ga poslal v presojo na ustavno sodišče.
Portugalski parlament je 29. januarja 2021 potrdil zakon o evtanaziji, njihov predsednik Marcelo Rebelo de Sousa pa se bo v treh tednih odločil, ali bo zakon podpisal oz. ga poslal v presojo na ustavno sodišče.
Od jutri bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov. A pod določenimi pogoji. V oddaji jih je generalni tajnik Slovenske škofovske konference, p. dr. Tadej Strehovec.
V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem
Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.