Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo.
V tednu katoliškega šolstva je manjša radijska ekipa obiskala Zavod A.M. Slomška v Mariboru. Sodelavka Maja Morela je obiskala Osnovno šolo Montessori in posnela pogovor s tremi profesorji, ki so povedali, kako s povezovanjem praktičnega dela in učenja gradijo skupnost mladostnikov.
V tednu katoliškega šolstva je manjša radijska ekipa obiskala Zavod A.M. Slomška v Mariboru. Sodelavka Maja Morela je obiskala Osnovno šolo Montessori in posnela pogovor s tremi profesorji, ki so povedali, kako s povezovanjem praktičnega dela in učenja gradijo skupnost mladostnikov.
V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.
V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.
V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.
V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.
Široki in ustvarjalno bogati so svetovi Lidije Šket Kamenšek, profesorice razrednega pouka, strokovne delavke na področju vzgoje in izobraževanja, magistrice znanosti s področja socialne pedagogike. Zanimajo jo vedenjske posebnosti otrok in mladostnikov ter načini pomoči. Tudi pravljice so predmet njenega znanstvenega raziskovanja. Intenzivno se ukvarja s težavami pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, z otroki, mladostniki in odraslimi z ADHD. Napisala je priročnik ADHD – Ampak Danes Hočem Drugače, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celju.
Skoraj četrt stoletja se je Lidija spraševala in iskala odgovore za svoj nemir, svoje svetove, ki jih je nosila v sebi, nerazumevanje okolice. Morala se je prilagoditi, da je določene stvari sploh lahko izvedla, kar je bilo zelo težko. »Ko izvemo, kdo smo in zakaj smo takšni, je to tolikšno olajšanje, ko končno lahko odložimo strahove in skrbi. Odgovori, ki jih dobimo, nas pomirijo, hkrati pa dobimo tudi priložnost za raziskovanje talentov, ki jih nosimo v sebi.« Zanjo je bilo to veliko olajšanje.
Široki in ustvarjalno bogati so svetovi Lidije Šket Kamenšek, profesorice razrednega pouka, strokovne delavke na področju vzgoje in izobraževanja, magistrice znanosti s področja socialne pedagogike. Zanimajo jo vedenjske posebnosti otrok in mladostnikov ter načini pomoči. Tudi pravljice so predmet njenega znanstvenega raziskovanja. Intenzivno se ukvarja s težavami pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, z otroki, mladostniki in odraslimi z ADHD. Napisala je priročnik ADHD – Ampak Danes Hočem Drugače, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celju.
Skoraj četrt stoletja se je Lidija spraševala in iskala odgovore za svoj nemir, svoje svetove, ki jih je nosila v sebi, nerazumevanje okolice. Morala se je prilagoditi, da je določene stvari sploh lahko izvedla, kar je bilo zelo težko. »Ko izvemo, kdo smo in zakaj smo takšni, je to tolikšno olajšanje, ko končno lahko odložimo strahove in skrbi. Odgovori, ki jih dobimo, nas pomirijo, hkrati pa dobimo tudi priložnost za raziskovanje talentov, ki jih nosimo v sebi.« Zanjo je bilo to veliko olajšanje.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.