Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.
Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.
Pogovarjali smo se z ljubljanskima mestnima svetnicama iz vrst SLS in NSi, Tino Bregant in Mojco Sojar. Komentirali sta sejo mestnega sveta ter trenutno stanje v mestnem svetu. Kako je mogoče, da mestna oblast opozoril o posledicah škodljivih odločitev, ki jih sprejema, ne sliši?
Pogovarjali smo se z ljubljanskima mestnima svetnicama iz vrst SLS in NSi, Tino Bregant in Mojco Sojar. Komentirali sta sejo mestnega sveta ter trenutno stanje v mestnem svetu. Kako je mogoče, da mestna oblast opozoril o posledicah škodljivih odločitev, ki jih sprejema, ne sliši?
Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.
Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.
Za oddajo PRO smo izbrali posnetek t. i. trnovskega večera. Čas se spreminja in mi se spreminjamo z njim, je bil naslov omizja, gostje pa so bili: - novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek; - zakonca Silvestra in Tadej Sadar, slednji je odgovorni urednik Radia Ognjišče in stalni diakon v svoji župniji, Silvestra pa je kot diplomirana teologinja zaposlena na vojaškem vikariatu. Sodelovala je tudi - Mojca Sojar, ki je mama petih otrok ter katehistinja in svetnica v Mestni občini Ljubljana.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.