Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek. 

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za januar: ZA DAR RAZLIČNOSTI V CERKVI. Molili smo, da bi nam Duh pomagal prepoznati dar različnih karizem znotraj krščanske skupnosti ter da bi odkrili bogastvo različnih obrednih izročil v srcu katoliške Cerkve. Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za julij: da bi katoličani v središče življenja postavljali obhajanje evharistije, ki preobraža človeške odnose v globini in odpira za srečanje z Bogom in brati. Po rožnem vencu je bila še duhovna misel, ki jo je pripravil novomašnik Blaž Zorko. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza - Naši očetje v veri. Brat Miran Špelič nam je predstavil Zenona Veronskega. Katehezo smo naslovili: Horoskop za novokrščene. 

V julijski katehezi “Naši očetje v veri” ste slišali pridigo Zenona Veronskega, ki jo je prevedel br. Miran Špelič OFM.

Iz knjige Logos v obrambo resnice smo vzeli nekaj odlomkov, ki jih bo razložil brat Miran Špelič.

V uvodu smo prisluhnili duhovnemu nagovoru mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev prvih večernic Binkoštnega praznika, litanij Svetega Duha, rožnega venca ter litanij Matere Božje. Zadnje dejanje v oddaji pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo obravnavali molitev Magnificat skozi oči Origena in Ambrozija. Primerjal ju je brat Miran Špelič.