V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
Kaj nas čaka, kako velika je pravzaprav škoda, kaj bodo prioritete in kako protipoplavno varnost urejati dolgoročno? Vse to so odprta vprašanja, ki smo jih odprli tudi v tokratni oddaji Pogovor o ... V ta namen smo k sodelovanju povabili državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, ki bo skrbel za obnovo, člana Združenja občin in župana občine Litija Francija Rokavca, vmes smo preko telefona slišali tudi župana občine Mengeš Boga Ropotarja.
Kaj nas čaka, kako velika je pravzaprav škoda, kaj bodo prioritete in kako protipoplavno varnost urejati dolgoročno? Vse to so odprta vprašanja, ki smo jih odprli tudi v tokratni oddaji Pogovor o ... V ta namen smo k sodelovanju povabili državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, ki bo skrbel za obnovo, člana Združenja občin in župana občine Litija Francija Rokavca, vmes smo preko telefona slišali tudi župana občine Mengeš Boga Ropotarja.
Spregovorili smo o sanacijah po poplavah. V občini Mengeš smo preverili, kako je z obnovo vzgojno-izobraževalnih zavodov, slišali boste tudi o solidarnostni pomoči med občinami. Poročali smo o ponovnem odprtju Muzejskega rudnika Podzemlje Pece in 20. Svetovnem čipkarskem kongresu, ki ga je gostila Nova Gorica.
Spregovorili smo o sanacijah po poplavah. V občini Mengeš smo preverili, kako je z obnovo vzgojno-izobraževalnih zavodov, slišali boste tudi o solidarnostni pomoči med občinami. Poročali smo o ponovnem odprtju Muzejskega rudnika Podzemlje Pece in 20. Svetovnem čipkarskem kongresu, ki ga je gostila Nova Gorica.
Se nam že jeseni (2023) obeta taka kadrovska kriza v šolstvu, kot je prisotna v zdravstvu? O tem in šolski reformi smo govorili v oddaji Pogovor o. Z nami so bili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič, ravnateljica Osnovne šole Lava Celje Marijana Kolenko in ravnatelj Gimnazije Šentvid Jaka Erker.
Se nam že jeseni (2023) obeta taka kadrovska kriza v šolstvu, kot je prisotna v zdravstvu? O tem in šolski reformi smo govorili v oddaji Pogovor o. Z nami so bili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič, ravnateljica Osnovne šole Lava Celje Marijana Kolenko in ravnatelj Gimnazije Šentvid Jaka Erker.
O glasbi, življenju muzikanta, skladanju novih viž, o godbi in slovenski glasbi v tujih deželah smo kramljali s Primožem Koscem. Igral in prepeval je pri mnogih glasbenih zasedbah, sedem let je vodil svoj ansambel Slovenski kvintet in bil dolgoletni kapelnik Mengeške godbe. Glasbeni pedagog in producent je ustvaril več kot 500 izvirnih skladb in priredb, veliko tudi za godbe na pihala. Spoznajte srčnega muzikanta, izvrstnega klarinetista, iskrivega sogovornika in drobec njegove glasbe.
O glasbi, življenju muzikanta, skladanju novih viž, o godbi in slovenski glasbi v tujih deželah smo kramljali s Primožem Koscem. Igral in prepeval je pri mnogih glasbenih zasedbah, sedem let je vodil svoj ansambel Slovenski kvintet in bil dolgoletni kapelnik Mengeške godbe. Glasbeni pedagog in producent je ustvaril več kot 500 izvirnih skladb in priredb, veliko tudi za godbe na pihala. Spoznajte srčnega muzikanta, izvrstnega klarinetista, iskrivega sogovornika in drobec njegove glasbe.
Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.
Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.