Komentar tedna

VEČ ...|8. 3. 2024
Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentardružbaduhovnostizobraževanjesvetovanje

Komentar tedna

Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|8. 3. 2024
Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnostizobraževanjesvetovanje

Via positiva

VEČ ...|7. 12. 2023
V naravi je veliko več sodelovanja, kar manjka ljudem. Vsi smo povezani z vsemi in vsem.

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki.  Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.

V naravi je veliko več sodelovanja, kar manjka ljudem. Vsi smo povezani z vsemi in vsem.

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki.  Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.

odnosidružbaduhovnostpogovor

Via positiva

V naravi je veliko več sodelovanja, kar manjka ljudem. Vsi smo povezani z vsemi in vsem.

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki.  Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.

VEČ ...|7. 12. 2023
V naravi je veliko več sodelovanja, kar manjka ljudem. Vsi smo povezani z vsemi in vsem.

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki.  Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.

Nataša Ličen

odnosidružbaduhovnostpogovor

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentarspominodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|15. 9. 2023
Marko Pavliha: Kako postati “intronavt”

Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Kako postati “intronavt”

Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kako postati “intronavt”

Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|15. 9. 2023
Marko Pavliha: Kako postati “intronavt”

Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

Komentar tedna

VEČ ...|30. 6. 2023
Marko Pavliha: Logopedagogika kot holistična vzgoja za Človeka

Majski komentar sem zaključil z mislijo, da je skrajni čas za vnovično počlovečenje s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del bo poleg psihičnih in telesnih razsežnosti tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroci naj bodo deležni logopedagogike, ki jih bo naučila poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Logopedagogika kot holistična vzgoja za Človeka

Majski komentar sem zaključil z mislijo, da je skrajni čas za vnovično počlovečenje s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del bo poleg psihičnih in telesnih razsežnosti tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroci naj bodo deležni logopedagogike, ki jih bo naučila poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Komentar tedna

Marko Pavliha: Logopedagogika kot holistična vzgoja za Človeka

Majski komentar sem zaključil z mislijo, da je skrajni čas za vnovično počlovečenje s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del bo poleg psihičnih in telesnih razsežnosti tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroci naj bodo deležni logopedagogike, ki jih bo naučila poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|30. 6. 2023
Marko Pavliha: Logopedagogika kot holistična vzgoja za Človeka

Majski komentar sem zaključil z mislijo, da je skrajni čas za vnovično počlovečenje s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del bo poleg psihičnih in telesnih razsežnosti tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroci naj bodo deležni logopedagogike, ki jih bo naučila poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentardružbaodnosiizobraževanjevzgoja

Komentar tedna

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosiizobraževanjevzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|10. 2. 2023
Marko Pavliha: Kontemplacija izpod bolniške odeje

Preizkušnja nas prečiščuje, zategadelj ne pozabimo, da je noč najtemnejša tik pred zarjo, preden vzide sonce. Najdragocenejša je prijazna komunikacija v srečevanjih ljudi tam, kjer smo in kakršni smo, posebej zdravilen pa je dotik, s katerim je izpolnjeno hrepenenje po bližini.“Moja osebna izkaznica je Veselje,” še zapiše profesorica življenja, “veselje, da me je Ljubimec moje duše rešil in me prerodil. V meni je veselje Upanja, ki se tudi v bolečini in trpljenju življenja izraža na drugačen način. Po več kot dveh letih je v meni naseljen Mir v gotovost, da me On spremlja, da je ob meni.” 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Kontemplacija izpod bolniške odeje

Preizkušnja nas prečiščuje, zategadelj ne pozabimo, da je noč najtemnejša tik pred zarjo, preden vzide sonce. Najdragocenejša je prijazna komunikacija v srečevanjih ljudi tam, kjer smo in kakršni smo, posebej zdravilen pa je dotik, s katerim je izpolnjeno hrepenenje po bližini.“Moja osebna izkaznica je Veselje,” še zapiše profesorica življenja, “veselje, da me je Ljubimec moje duše rešil in me prerodil. V meni je veselje Upanja, ki se tudi v bolečini in trpljenju življenja izraža na drugačen način. Po več kot dveh letih je v meni naseljen Mir v gotovost, da me On spremlja, da je ob meni.” 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentardružbazdravstvoodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kontemplacija izpod bolniške odeje

Preizkušnja nas prečiščuje, zategadelj ne pozabimo, da je noč najtemnejša tik pred zarjo, preden vzide sonce. Najdragocenejša je prijazna komunikacija v srečevanjih ljudi tam, kjer smo in kakršni smo, posebej zdravilen pa je dotik, s katerim je izpolnjeno hrepenenje po bližini.“Moja osebna izkaznica je Veselje,” še zapiše profesorica življenja, “veselje, da me je Ljubimec moje duše rešil in me prerodil. V meni je veselje Upanja, ki se tudi v bolečini in trpljenju življenja izraža na drugačen način. Po več kot dveh letih je v meni naseljen Mir v gotovost, da me On spremlja, da je ob meni.” 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|10. 2. 2023
Marko Pavliha: Kontemplacija izpod bolniške odeje

Preizkušnja nas prečiščuje, zategadelj ne pozabimo, da je noč najtemnejša tik pred zarjo, preden vzide sonce. Najdragocenejša je prijazna komunikacija v srečevanjih ljudi tam, kjer smo in kakršni smo, posebej zdravilen pa je dotik, s katerim je izpolnjeno hrepenenje po bližini.“Moja osebna izkaznica je Veselje,” še zapiše profesorica življenja, “veselje, da me je Ljubimec moje duše rešil in me prerodil. V meni je veselje Upanja, ki se tudi v bolečini in trpljenju življenja izraža na drugačen način. Po več kot dveh letih je v meni naseljen Mir v gotovost, da me On spremlja, da je ob meni.” 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbazdravstvoodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitikaodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Svetovalnica

VEČ ...|23. 4. 2024
Kako kakovostno živeti s Fabryjevo boleznijo?

Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?

Kako kakovostno živeti s Fabryjevo boleznijo?

Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?

Blaž Lesnik

zdravjeredke boleznisvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 4. 2024
Razstava alumnov Zavoda sv. Stanislava

Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Razstava alumnov Zavoda sv. Stanislava

Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostBernarda Stenovec

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Spominjamo se

VEČ ...|23. 4. 2024
Spominjamo se dne 23. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 4. 2024
Oroševanje je edini način, da ohranimo sadjarstvo

Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira.  Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.

Oroševanje je edini način, da ohranimo sadjarstvo

Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira.  Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.

Robert Božič

sadjarstvopozebaoroševanje