Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.
V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.
V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.