Bele rože iz Aten – Ivanka Kraševec, Ein Bißchen frieden – Nicole, Keep on loving you – Reo Speedwagon, Dilajla - Edvin Fliser, La maladie d´amour - Michel Sardou, Penny Lane – Beatles, Dekle iz Zlata ladijce - Pepel in kri, Gdje Dunau ljubi nebo – Josipa Lisac, Rosanna – Toto, Ciklame – Stane Mancini, Terra promessa – Eros Ramazzotti, Slovenija, najlepša si dežela - Oto Pestner in Nace Junkar, La mula de Parenzo - Lidija Percan ...
Bele rože iz Aten – Ivanka Kraševec, Ein Bißchen frieden – Nicole, Keep on loving you – Reo Speedwagon, Dilajla - Edvin Fliser, La maladie d´amour - Michel Sardou, Penny Lane – Beatles, Dekle iz Zlata ladijce - Pepel in kri, Gdje Dunau ljubi nebo – Josipa Lisac, Rosanna – Toto, Ciklame – Stane Mancini, Terra promessa – Eros Ramazzotti, Slovenija, najlepša si dežela - Oto Pestner in Nace Junkar, La mula de Parenzo - Lidija Percan ...
Šolska vrata niso navadna vrata in ti nisi čisti običajen angel. Že res, da ta najlaže …
Šolska vrata niso navadna vrata in ti nisi čisti običajen angel. Že res, da ta najlaže …
Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik.
Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik.
Ali je oljčno olje staro dve leti še uporabno, bilo je v kleti na temnem, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina mu je odgovorila, da bo to najlažje preveril, če ga pokusi. Če greni, ni več uporabno za solate, še vedno pa ga laho po žlicah dodajmo za pečenje mesa ali praženje.
Ali je oljčno olje staro dve leti še uporabno, bilo je v kleti na temnem, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina mu je odgovorila, da bo to najlažje preveril, če ga pokusi. Če greni, ni več uporabno za solate, še vedno pa ga laho po žlicah dodajmo za pečenje mesa ali praženje.
Z vodjo podružnične osnovne šole Drenov Grič, učiteljico razrednega pouka Katarino Lenarčič, smo govorili o vstopanju otrok v novo šolsko leto. Otroci se morajo namreč spet navajati na urnike in domače naloge. Zato so pomembna tema delovne navade, ki se prav med 6. in 10. letom najlažje oblikujejo.
Z vodjo podružnične osnovne šole Drenov Grič, učiteljico razrednega pouka Katarino Lenarčič, smo govorili o vstopanju otrok v novo šolsko leto. Otroci se morajo namreč spet navajati na urnike in domače naloge. Zato so pomembna tema delovne navade, ki se prav med 6. in 10. letom najlažje oblikujejo.
Poročali smo o reševanju prometne problematike na območju Zgornje Gorenjske, čiščenju slovenske obale, reševanju prostorske stiske Osnove šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, slovesnosti ob 10. obletnici obnove kapelice sv. Antona Padovanskega v Podskrajniku pri Cerknici in cvetenju vrtnic v Arboretumu Volčji Potok.
Poročali smo o reševanju prometne problematike na območju Zgornje Gorenjske, čiščenju slovenske obale, reševanju prostorske stiske Osnove šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, slovesnosti ob 10. obletnici obnove kapelice sv. Antona Padovanskega v Podskrajniku pri Cerknici in cvetenju vrtnic v Arboretumu Volčji Potok.
Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – ko preveč proizvajamo, preveč kupujemo in preveč odmetavamo. Tem negativnim praksam se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, pojasnjuje Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – ko preveč proizvajamo, preveč kupujemo in preveč odmetavamo. Tem negativnim praksam se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, pojasnjuje Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.