Na veliko soboto je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM v stolnici vodil velikonočno vigilijo. Stolni zbor je vodil Gregor Klančič.
Na veliko soboto je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM v stolnici vodil velikonočno vigilijo. Stolni zbor je vodil Gregor Klančič.
Sv. mašo je ob praznovanju 70-letnice izhajanja katoliškega tednika Družina daroval škof Anton Jamnik, pel je basbaritonist Marcos Fink, za orglami pa je bil Gregor Klančič.
Sv. mašo je ob praznovanju 70-letnice izhajanja katoliškega tednika Družina daroval škof Anton Jamnik, pel je basbaritonist Marcos Fink, za orglami pa je bil Gregor Klančič.
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili Orglarsko šolo v Ljubljani, ki letos zaznamuje 50 let delovanja. Ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik je za regensa stolnega kora v Ljubljani imenoval Jožeta Trošta in mu naložil tudi nalogo, da postopoma obudi k življenju šolo, v kateri naj bi se vzgajali bodoči organisti. Položaj teh je danes bistveno drugačen kot v prvi polovici 20. stoletja, spremenile so se tudi njihove naloge v sklopu bogoslužja. Več o šoli in izzivih, s katerimi se soočajo današnji organisti, je v oddaji povedal zdajšnji vodja, organist in profesor glasbe Gregor Klančič.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili Orglarsko šolo v Ljubljani, ki letos zaznamuje 50 let delovanja. Ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik je za regensa stolnega kora v Ljubljani imenoval Jožeta Trošta in mu naložil tudi nalogo, da postopoma obudi k življenju šolo, v kateri naj bi se vzgajali bodoči organisti. Položaj teh je danes bistveno drugačen kot v prvi polovici 20. stoletja, spremenile so se tudi njihove naloge v sklopu bogoslužja. Več o šoli in izzivih, s katerimi se soočajo današnji organisti, je v oddaji povedal zdajšnji vodja, organist in profesor glasbe Gregor Klančič.
V oddaji smo se pogovarjali o sodelovanju slovenskih cerkvenih glasbenikov, o izzivih, ki jih je prinesla epidemija, ter o njihovem srečanju, ki bo prihodnjo soboto. Z nami sta bila predsednik Slovenskega Cecilijinega društva prof. Gregor Klančič in strokovna vodja Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilija Oblonšek. V drugem delu oddaje pa smo govorili o vzgoji za aktivno državljanstvo.
V oddaji smo se pogovarjali o sodelovanju slovenskih cerkvenih glasbenikov, o izzivih, ki jih je prinesla epidemija, ter o njihovem srečanju, ki bo prihodnjo soboto. Z nami sta bila predsednik Slovenskega Cecilijinega društva prof. Gregor Klančič in strokovna vodja Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilija Oblonšek. V drugem delu oddaje pa smo govorili o vzgoji za aktivno državljanstvo.
Neki rabin je vsak petek za nekaj ur izginil …
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.