Zadržali smo se pri novem albumu krščanske ameriške skupine Casting Crowns. Z njim obeležujejo 20 let skupnega ustvarjanja, albuma prinaša nekaj njihovih največjih uspešnic v novih preoblekah in novih izvedbah, v katerih so se članom skupine pridružili nekateri najbolj znani glasovi ameriške krščanske glasbene scene.
V oddaji smo slišali:
Zadržali smo se pri novem albumu krščanske ameriške skupine Casting Crowns. Z njim obeležujejo 20 let skupnega ustvarjanja, albuma prinaša nekaj njihovih največjih uspešnic v novih preoblekah in novih izvedbah, v katerih so se članom skupine pridružili nekateri najbolj znani glasovi ameriške krščanske glasbene scene.
V oddaji smo slišali:
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Slovenija bo prihodnji dve leti znova članica Varnostnega sveta Združenih narodov, najpomembnejšega organa svetovne organizacije. Na včerajšnjih volitvah v Generalni skupščini je s 153 glasovi prepričljivo že v prvem krogu premagala konkurentko v vzhodnoevropski skupini Belorusijo. Najvišji predstavniki države so nad izidom navdušeni, a poudarjajo, da zdaj sledi trdo delo. Za komentar izvolitve Slovenije v Varnostni svet smo prosili tudi nekdanjega predstavnika naše države v svetovni organizaciji Ernesta Petriča.
Slovenija bo prihodnji dve leti znova članica Varnostnega sveta Združenih narodov, najpomembnejšega organa svetovne organizacije. Na včerajšnjih volitvah v Generalni skupščini je s 153 glasovi prepričljivo že v prvem krogu premagala konkurentko v vzhodnoevropski skupini Belorusijo. Najvišji predstavniki države so nad izidom navdušeni, a poudarjajo, da zdaj sledi trdo delo. Za komentar izvolitve Slovenije v Varnostni svet smo prosili tudi nekdanjega predstavnika naše države v svetovni organizaciji Ernesta Petriča.
V Argentini so novo šolsko leto slovenskih šol začeli s sveto mašo v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Pri daritvi v čast Svetemu Duhu so bili navzoči starši, učenci in vztrajni učitelji. Spored se je začel z vstopom zastavonoš iz vseh šol in ministrantov, sledil jim je mašnik Pavel Erjavec. Kot poroča Svobodna Slovenija, je petje vodila Pavlinka Vombergar, otroški glasovi so lepo doneli po vsej kapeli. Kljub hudi vročini so otroci pozorno poslušali berila, evangelij in kratko pridigo o priliki o izgubljenem sinu. Po končani maši je otrokom nekaj lepih misli in spodbud povedala še Luciana Servin, na dvorišču pa je bil pripravljen knjižni sejem, da so si družine lahko ogledale in nakupile slovenske knjige.
V Argentini so novo šolsko leto slovenskih šol začeli s sveto mašo v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Pri daritvi v čast Svetemu Duhu so bili navzoči starši, učenci in vztrajni učitelji. Spored se je začel z vstopom zastavonoš iz vseh šol in ministrantov, sledil jim je mašnik Pavel Erjavec. Kot poroča Svobodna Slovenija, je petje vodila Pavlinka Vombergar, otroški glasovi so lepo doneli po vsej kapeli. Kljub hudi vročini so otroci pozorno poslušali berila, evangelij in kratko pridigo o priliki o izgubljenem sinu. Po končani maši je otrokom nekaj lepih misli in spodbud povedala še Luciana Servin, na dvorišču pa je bil pripravljen knjižni sejem, da so si družine lahko ogledale in nakupile slovenske knjige.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.
Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.