Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice, ki je pred kratkim prejela laskavi naziv Slovenka leta. Pogovor je tekel o smelih projektih in idejah, s katerimi bogati vsakdan stanovalcev; o prepletu generacij - v njihovem domu starejših namreč domuje tudi enota Angelinega vrtca, kar se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo, ki bogati življenje tako otrokom kot starostnikom - in še marsičem.
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice, ki je pred kratkim prejela laskavi naziv Slovenka leta. Pogovor je tekel o smelih projektih in idejah, s katerimi bogati vsakdan stanovalcev; o prepletu generacij - v njihovem domu starejših namreč domuje tudi enota Angelinega vrtca, kar se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo, ki bogati življenje tako otrokom kot starostnikom - in še marsičem.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Poslušalka je vprašala, kdaj dati lazanjo v skrinjo: surovo ali spečeno? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da naj da surovo. Lazanjo naj sestavi oziroma zloži v pekaču, na vrhu naj bo plast bešamela in nariban sir, potem pa naj dobro pokrije s prozorno folijo čez robove, a tako, da se folija ne prime sira, da je res dobro napeta. Potem naj jo postavi še v vrečko in dobro zapre ter postavi v skrinjo. Ko jo bo želela uporabiti, naj jo predhodno odtaja (sredina je lahko še malo zmrznjena). Čas pečenja bo malo daljši, kot pri sveži lazanji. Sestra Nikolina je še svetovala, naj na začetku 15-20 minut peče pokrito (s pokrovom pekača ali pa s poveznjenim drugim pekačem). Tako se lazanja ne bo izsušila, na vrhu pa bo dobila lepo barvo in bo tudi hrustljava. Tako se peče tudi rižev narastek in podobno ...
Poslušalka je vprašala, kdaj dati lazanjo v skrinjo: surovo ali spečeno? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da naj da surovo. Lazanjo naj sestavi oziroma zloži v pekaču, na vrhu naj bo plast bešamela in nariban sir, potem pa naj dobro pokrije s prozorno folijo čez robove, a tako, da se folija ne prime sira, da je res dobro napeta. Potem naj jo postavi še v vrečko in dobro zapre ter postavi v skrinjo. Ko jo bo želela uporabiti, naj jo predhodno odtaja (sredina je lahko še malo zmrznjena). Čas pečenja bo malo daljši, kot pri sveži lazanji. Sestra Nikolina je še svetovala, naj na začetku 15-20 minut peče pokrito (s pokrovom pekača ali pa s poveznjenim drugim pekačem). Tako se lazanja ne bo izsušila, na vrhu pa bo dobila lepo barvo in bo tudi hrustljava. Tako se peče tudi rižev narastek in podobno ...
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
V misijonski rubriki Pojdite in učite smo objavili zahvalo s. Urše Marinčič po Pustni Sobotni iskrici. Misijonarke bi rade zgradile osnovno šolo, ki je nujna za lepšo prihodnost otrok na podeželju Ugande.
V misijonski rubriki Pojdite in učite smo objavili zahvalo s. Urše Marinčič po Pustni Sobotni iskrici. Misijonarke bi rade zgradile osnovno šolo, ki je nujna za lepšo prihodnost otrok na podeželju Ugande.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?