O naravni sladki snovi, ki jo pridelajo čebele, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Kaj je apiterapija in ali nam lahko med pomaga ohranjati in krepiti zdravje? Z nami je bil izvrsten čebelar Franc Šivic.
O naravni sladki snovi, ki jo pridelajo čebele, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Kaj je apiterapija in ali nam lahko med pomaga ohranjati in krepiti zdravje? Z nami je bil izvrsten čebelar Franc Šivic.
Ob posebnem popoldnevu, v poslednjih dneh starega leta, ko so prihajali romarji v Ljubljano, na Evropsko srečanje mladih z brati iz Taizeja, smo v studio povabili br. Jeremyja, ki je po rodu Francoz in že več let v tezejski skupnosti skrbi za čebele in ovce ter seveda, kar je njihova prvobitna naloga, sprejem romarjev.
Ob posebnem popoldnevu, v poslednjih dneh starega leta, ko so prihajali romarji v Ljubljano, na Evropsko srečanje mladih z brati iz Taizeja, smo v studio povabili br. Jeremyja, ki je po rodu Francoz in že več let v tezejski skupnosti skrbi za čebele in ovce ter seveda, kar je njihova prvobitna naloga, sprejem romarjev.
Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo.
Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo.
Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.
Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.
Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS.
Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS.
Poročali smo o odprtju Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, obnovi mariborskega kopališča Pristan, razvoju svilarstva na območju Slovenije in lepotah Loške doline.
Poročali smo o odprtju Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, obnovi mariborskega kopališča Pristan, razvoju svilarstva na območju Slovenije in lepotah Loške doline.
Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.
Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.