Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2024
Zakaj je med zdravilo?

O naravni sladki snovi, ki jo pridelajo čebele, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Kaj je apiterapija in ali nam lahko med pomaga ohranjati in krepiti zdravje? Z nami je bil izvrsten čebelar Franc Šivic.

Zakaj je med zdravilo?

O naravni sladki snovi, ki jo pridelajo čebele, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Kaj je apiterapija in ali nam lahko med pomaga ohranjati in krepiti zdravje? Z nami je bil izvrsten čebelar Franc Šivic.

svetovanje

Svetovalnica

Zakaj je med zdravilo?

O naravni sladki snovi, ki jo pridelajo čebele, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Kaj je apiterapija in ali nam lahko med pomaga ohranjati in krepiti zdravje? Z nami je bil izvrsten čebelar Franc Šivic.

VEČ ...|12. 2. 2024
Zakaj je med zdravilo?

O naravni sladki snovi, ki jo pridelajo čebele, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Kaj je apiterapija in ali nam lahko med pomaga ohranjati in krepiti zdravje? Z nami je bil izvrsten čebelar Franc Šivic.

Blaž Lesnik

svetovanje

Via positiva

VEČ ...|28. 12. 2023
Br. Jeremy iz Taizeja

Ob posebnem popoldnevu, v poslednjih dneh starega leta, ko so prihajali romarji v Ljubljano, na Evropsko srečanje mladih z brati iz Taizeja, smo v studio povabili br. Jeremyja, ki je po rodu Francoz in že več let v tezejski skupnosti skrbi za čebele in ovce ter seveda, kar je njihova prvobitna naloga, sprejem romarjev. 

Br. Jeremy iz Taizeja

Ob posebnem popoldnevu, v poslednjih dneh starega leta, ko so prihajali romarji v Ljubljano, na Evropsko srečanje mladih z brati iz Taizeja, smo v studio povabili br. Jeremyja, ki je po rodu Francoz in že več let v tezejski skupnosti skrbi za čebele in ovce ter seveda, kar je njihova prvobitna naloga, sprejem romarjev. 

odnosinaravaduhovnostdružbamladi

Via positiva

Br. Jeremy iz Taizeja

Ob posebnem popoldnevu, v poslednjih dneh starega leta, ko so prihajali romarji v Ljubljano, na Evropsko srečanje mladih z brati iz Taizeja, smo v studio povabili br. Jeremyja, ki je po rodu Francoz in že več let v tezejski skupnosti skrbi za čebele in ovce ter seveda, kar je njihova prvobitna naloga, sprejem romarjev. 

VEČ ...|28. 12. 2023
Br. Jeremy iz Taizeja

Ob posebnem popoldnevu, v poslednjih dneh starega leta, ko so prihajali romarji v Ljubljano, na Evropsko srečanje mladih z brati iz Taizeja, smo v studio povabili br. Jeremyja, ki je po rodu Francoz in že več let v tezejski skupnosti skrbi za čebele in ovce ter seveda, kar je njihova prvobitna naloga, sprejem romarjev. 

Nataša Ličen

odnosinaravaduhovnostdružbamladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 2. 2023
Boštjan Noč: Nekaj je stroka, nekaj pa so birokratski roki...

Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo. 

Boštjan Noč: Nekaj je stroka, nekaj pa so birokratski roki...

Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo. 

čebeleraziskaveSKP

Minute za kmetijstvo in podeželje

Boštjan Noč: Nekaj je stroka, nekaj pa so birokratski roki...

Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo. 

VEČ ...|15. 2. 2023
Boštjan Noč: Nekaj je stroka, nekaj pa so birokratski roki...

Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo. 

Robert Božič

čebeleraziskaveSKP

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 1. 2023
Inovativni čebelnjak Andreja Štremflja

Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.   

Inovativni čebelnjak Andreja Štremflja

Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.   

naravadružba

Ni meje za dobre ideje

Inovativni čebelnjak Andreja Štremflja

Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.   

VEČ ...|12. 1. 2023
Inovativni čebelnjak Andreja Štremflja

Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.   

Nataša Ličen

naravadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 4. 2022
Dr. Jernej Drofenik: Pomembno je dosledno varovanje čebel in tudi divjih opraševalcev

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.

Dr. Jernej Drofenik: Pomembno je dosledno varovanje čebel in tudi divjih opraševalcev

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.

naravakmetijstvočebeleopraševalci

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Jernej Drofenik: Pomembno je dosledno varovanje čebel in tudi divjih opraševalcev

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.

VEČ ...|29. 4. 2022
Dr. Jernej Drofenik: Pomembno je dosledno varovanje čebel in tudi divjih opraševalcev

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.

Robert Božič

naravakmetijstvočebeleopraševalci

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

kulturadediščinaetnografijazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kulturadediščinaetnografijazgodovinaizročilo

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 11. 2021
Višnja Gora, Maribor, Selo, Stari trg pri Ložu

Poročali smo o odprtju Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, obnovi mariborskega kopališča Pristan, razvoju svilarstva na območju Slovenije in lepotah Loške doline. 

Višnja Gora, Maribor, Selo, Stari trg pri Ložu

Poročali smo o odprtju Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, obnovi mariborskega kopališča Pristan, razvoju svilarstva na območju Slovenije in lepotah Loške doline. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Višnja Gora, Maribor, Selo, Stari trg pri Ložu

Poročali smo o odprtju Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, obnovi mariborskega kopališča Pristan, razvoju svilarstva na območju Slovenije in lepotah Loške doline. 

VEČ ...|6. 11. 2021
Višnja Gora, Maribor, Selo, Stari trg pri Ložu

Poročali smo o odprtju Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, obnovi mariborskega kopališča Pristan, razvoju svilarstva na območju Slovenije in lepotah Loške doline. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 7. 2021
Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

svetovanječebelarstvonaravaživalihrana

Svetovalnica

Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

VEČ ...|14. 7. 2021
Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

Radio Ognjišče

svetovanječebelarstvonaravaživalihrana

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|20. 4. 2024
Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|20. 4. 2024
Častitljivi del dne 20. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Častitljivi del dne 20. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|20. 4. 2024
Sv. Teotim

Prebiram skop zapis o tebi v Življenjepisu svetnikov in si belim glavo …

Sv. Teotim

Prebiram skop zapis o tebi v Življenjepisu svetnikov in si belim glavo …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|20. 4. 2024
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče