90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Stane Granda in Renato Podbersič o aktualnem družbenem dogajanju

Gosta oddaje spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile: 27. januar, dan spomina na žrtve holokavsta, odziv na govore Matjaža Nemca v Dražgošah in pa navezava na prihajajoči 8. februar, Slovenski kulturni praznik. Ali nas kultura kot narod lahko poenoti? 

Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

Smolle bo 45. Tischlerjev nagrajenec

Tischlerjevo nagrado 2024 bo prejel Karel Smolle, sta sporočila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, ki nagrado podeljujeta kot najvišje priznanje obeh organizacij za kulturne in politične delavce za vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki so pomemben prispevek v zakladnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Smolle bo 45. Tischlerjevo nagrado prejel za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni, za izredne dosežke v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Podelitev bo v ponedeljek, 22. januarja 2024, v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu. Nagrado bosta podelila predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko.

Kaj pa, če se ne sklada z znanostjo?

Takrat je Jozue govoril pred Gospodom … in rekel vpričo Izraela: “Sonce, ustavi se pri Gibeonu, in mesec v dolini ajalonski (Jozue 10, 12).

Lidija Šket Kamenšek: Od nemirnega otroka do učiteljice, od pravljic do teka

Široki in ustvarjalno bogati so svetovi Lidije Šket Kamenšek, profesorice razrednega pouka, strokovne delavke na področju vzgoje in izobraževanja, magistrice znanosti s področja socialne pedagogike. Zanimajo jo vedenjske posebnosti otrok in mladostnikov ter načini pomoči. Tudi pravljice so predmet njenega znanstvenega raziskovanja. Intenzivno se ukvarja s težavami pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, z otroki, mladostniki in odraslimi z ADHD. Napisala je priročnik ADHD – Ampak Danes Hočem Drugače, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celju. 

Skoraj četrt stoletja se je Lidija spraševala in iskala odgovore za svoj nemir, svoje svetove, ki jih je nosila v sebi, nerazumevanje okolice. Morala se je prilagoditi, da je določene stvari sploh lahko izvedla, kar je bilo zelo težko. »Ko izvemo, kdo smo in zakaj smo takšni, je to tolikšno olajšanje, ko končno lahko odložimo strahove in skrbi. Odgovori, ki jih dobimo, nas pomirijo, hkrati pa dobimo tudi priložnost za raziskovanje talentov, ki jih nosimo v sebi.« Zanjo je bilo to veliko olajšanje.

Dr. Stane Granda in dr. Renato Podbersič o oktobrskih in novembrskih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila gosta gosta zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora smo povezali z minulim dnevom slovenske suverenosti (25. oktober), ter s prazniki začetka meseca novembra, ko se še posebej spominjamo vseh svetnikov in vernih rajnih. Poudarili smo tudi pomembnost ohranjanja jezika, domovine in vrednot. Seveda pa se nismo izognili niti temi povezani z mirom na Bližnjem vzhodu!