V oddaji smo govorili o prihajajočih krščanskih praznikih. Te zadnja leta čedalje bolj zaznamujejo tudi druga dogajanja, ki nimajo izvora v krščanstvu, npr. noč čarovnic. Spomnili smo tudi na 20. obletnico smrti Božjega služabnika prof. Antona Strleta, romanje varuhov spomina na vojne in povojne žrtve, ki so ga organizirala gibanja Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob Lipi sprave, ter prisluhnili mislim škofa Jamnika na tradicionalni rdeči maši za pravnike.
V oddaji smo govorili o prihajajočih krščanskih praznikih. Te zadnja leta čedalje bolj zaznamujejo tudi druga dogajanja, ki nimajo izvora v krščanstvu, npr. noč čarovnic. Spomnili smo tudi na 20. obletnico smrti Božjega služabnika prof. Antona Strleta, romanje varuhov spomina na vojne in povojne žrtve, ki so ga organizirala gibanja Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob Lipi sprave, ter prisluhnili mislim škofa Jamnika na tradicionalni rdeči maši za pravnike.
Bogomir Štefanič v komentarju spomni na ustavo RS, po kateri imamo ljudje pravico do groba in spomina. Opogumi tudi kristajne, da se za demokracijo borijo tako, da se pridružijo skupinam: Vseposvojitev, društvu Združeni ob lipi sprave in v soboto, 3.6. ob 11ih v Kočevskem Rogu.
Bogomir Štefanič v komentarju spomni na ustavo RS, po kateri imamo ljudje pravico do groba in spomina. Opogumi tudi kristajne, da se za demokracijo borijo tako, da se pridružijo skupinam: Vseposvojitev, društvu Združeni ob lipi sprave in v soboto, 3.6. ob 11ih v Kočevskem Rogu.
V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.
Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.
Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.
Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.
Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.
V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.
Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.
Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.
Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.
Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.
24. marca je slavil 75. rojstni dan teolog, filozof in pedagog, prof. dr. Janez Juhant. Ob jubileju smo na Radiu Ognjišče pripravili z njim pogovor v oddaji Naš gost! Dr. Juhant je bil med drugim tudi član Nacionalnega kurikularnega sveta, Evropskega združenja za katoliško teologijo, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, programski svetnik RTV, predsednik društva Združeni ob lipi sprave, cenjen komentator in avtor monografije o duhovniku Lambertu Erlichu, ki je pravkar izšla.
24. marca je slavil 75. rojstni dan teolog, filozof in pedagog, prof. dr. Janez Juhant. Ob jubileju smo na Radiu Ognjišče pripravili z njim pogovor v oddaji Naš gost! Dr. Juhant je bil med drugim tudi član Nacionalnega kurikularnega sveta, Evropskega združenja za katoliško teologijo, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, programski svetnik RTV, predsednik društva Združeni ob lipi sprave, cenjen komentator in avtor monografije o duhovniku Lambertu Erlichu, ki je pravkar izšla.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
Poročali smo o praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta in ob 15. obletnici škofije Novo mesto, naš sogovornik je bil Janez Gril. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave sta pripravila žalno slovesnost ob 79. letnici umora Lamberta Ehrlicha. Po 10 letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor je pred medije stopil nekdanji ekonom nadškofije Mirko Krašovec. Slišali ste tudi, kaj prinaša nova številka revije Communio, ki je osredotočena na naše stolnice.
Poročali smo o praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta in ob 15. obletnici škofije Novo mesto, naš sogovornik je bil Janez Gril. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave sta pripravila žalno slovesnost ob 79. letnici umora Lamberta Ehrlicha. Po 10 letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor je pred medije stopil nekdanji ekonom nadškofije Mirko Krašovec. Slišali ste tudi, kaj prinaša nova številka revije Communio, ki je osredotočena na naše stolnice.
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče