Bliža se prvomajsko romanje v Habsterdick

Rojaki na vzhodu Francije se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick. Župnik in delegat Jože Kamin je povedal, da je v svetišču tudi vitraž brezjanske Matere Božje in da je tam vsak četrtek tudi slovenska sveta maša. Tokrat pričakujejo tudi romarje iz Stuttgarta in Luksemburga, sveto mašo ob 10. uri bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, peli bodo štirje pevski zbori. Na romanju se bodi zahvalili dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Popoldanski program bo po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu. 

Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Mozaik dneva dne 22. 1.

• Polh: Zdravništvo na današnjih zborih izrazilo željo po preklicu soglasij za nadurno delo.
• Pahor v Krakovu za Radio Ognjišče: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.
• Komisija za preprečevanje korupcije ustavila postopek zoper premiera Goloba in njegovo politično vplivanje na delovanje policije.
• NSi z okroglo mizo v Tržiču: Ženske v politiki, raznolikost in enakopravnost.
• Vreme: Ponoči bo pretežno oblačno, prehodno so možne rahle padavine. Jutri se bo postopno razjasnilo.

Zbor leta na avstrijskem Koroškem

Kar dva koroško-slovenska zbora sta pred dnevi osvojila naziv „Zbor leta 2023“. V kategoriji „mešani zbor“ je nagrado osvojila Podjuna Pliberk, ki jo vodi Anja Kapun, v kategoriji „ženski ali moški zbor“ so se z naslovom ovenčale Dečle Danice iz Šentprimoža, ki jih pevsko vodita Miriam Sadnikar in Barbara Mistelbauer. Sodelovalo je 13 zborov v štirih kategorijah, v petčlanski žiriji je bil tudi glasbenik in pedagog Stanko Polzer. Finale tekmovanja je potekal v celovškem Domu glasbe in le sedem minut časa je imel vsak zbor, da odpoje svoj program in prepriča žirijo. Kot pišejo koroške Novice, moči slovenske pesmi ni bilo mogoče preslišati, hkrati je bilo opaziti oz. slišati, da so tudi mnogi zbori, ki se nimajo za koroškoslovenske, v predizborih in v finalu zapeli slovenske pesmi. V finalu je na primer mešani pevski zbor iz Grabštanja zelo čustveno zapel »himno« koroških Slovencev »Rož, Podjuna, Zila«. Naslednjič bodo zbor leta izbirali 2025.

Komorni zbor KGBL zmagal v Hongkongu

Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) si je na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Hongkongu, ki je potekalo prek spleta, v grand prixu med 12 zbori prislužil nagrado Choir of the world, nagrado za najboljšega dirigenta na tekmovanju pa je dobil dirigent zbora Ambrož Čopi. V Pulju se je začel jubilejni, 70. filmski festival. Za uradni začetek so v puljski Areni predvajali film Andreja Korovljeva Hotel Pulj , kot predfilm pa so organizatorji izbrali slovenski film Vesna Františka Čapa. Iz zaliva Zambratija so izvlekli najstarejšo šivano ladjo v Sredozemlju.

Buenos Aires - koncert zbora San Martin

“Glasba je odsev kulturne identitete skupnosti. Preko nje se prenašajo zgodbe, vrednote, prepričanja in skupne izkušnje iz roda v rod. Vsaka kultura ima svoj edinstveni glasbeni repertoar, ki zajema bistvo njene kulturne dediščine. Ne glede na to, ali gre za tradicionalna glasbila, posebne ritme ali značilne melodije, glasba služi ohranjanju kulturne dediščine. Tako je Lučka Marinček Kastelic odprla srečanje v cerkvi blizu Slovenskega doma San Martín v Buenos Airesu. Tamkajšnji Slovenski pevski zbor letos praznuje 75-letnico delovanja. V okviru jubileja si je zborovodkinja Ariana Žigart zamislila  srečanja z drugimi zbori. Tokrat je sodeloval ukrajinski zbor, ki je občinstvo navdušil z lepimi narodnimi nošami in zanimivimi bandurami. Nastopil je tudi zbor italijanskega društva Gral. San Martín, ki se trudi za širjenje popularne in lirične italijanske glasbe. Za konec so se združili vsi trije zbori, več kot 80 pevcev je stopilo pred oltar in pod vodstvom Ariane Žigart zapelo La Nochera ob spremljavi Tonija Podržaja na kitaro. S to pesmijo so se zahvalili Argentini, saj je vsem trem skupnostim odprla vrata in postala dom njihovih prednikov, je za Svobodno Slovenijo zapisala Juli Kastelic.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Andraž Babšek

Oddaja Kolokvij je gostila izredno ustvarjalnega 16-letnika, ki je še kot osnovnošolec začel pisati zgodovinski roman o generalu Rudolfu Maistru, ta je bil kasneje nagrajen, sicer pa je dijak Konservatorija za glasbo v Ljubljani, vodja mešanega pevskega zbora, njegovo Mašo v B duru pa so pred kratkim predstavili združeni zbori pri svetem Jakobu v Ljubljani.