Odprtje Koroških kulturni dnevov v Ljubljani

Slovenska kulturna akcija v Argentini deluje že 70 let. Poklicali smo predsednika Damijana Ahlina [22:29]. Svetovni slovenski kongres vabi na Tabor slovenskih otrok. Več nam je povedal strokovni sodelavec Luka Klopčič [31:12]. Oddajo pa smo začeli s posnetki z odprtja razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Slikarja je predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling [1:28]. Razstavo je odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer [14:02], celotne letošnje Koroške kulturne dneve pa je odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak [15:26]. 

Prihajajo letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani

To sredo se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 14. aprila si moč ogledati razstavo, monokomedijo in lutkovno predstavo, prisluhniti koncertu in predstavitvam knjižnih del z avstrijske Koroške. Dogodke pripravljajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. Prvi dogodek in hkrati slovesno odprtje bo v Galeriji Družina v Ljubljani, to bo odprtje razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Razstavo bo odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer, celotne letošnje Koroške kulturne dneve bo odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Slikarja bo predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Avtorska glasba na temo razstavljenih likovnih del: Lado Jakša. Razstavo Vincenca Gotthardta Na robu barve si bo v galeriji Družina moč ogledati do 18. marca. 

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Državna odlikovanja RS tudi v zamejstvo

Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.

Rebalans proračuna in zamejstvo ter izseljenstvo

Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.

Minister Arčon o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Kras Carso

Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.

Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

Pastoralna konferenca, Slovenski dan in družabna igra o zamejstvu

V Ljubljani je potekala letna konferenca slovenskih izseljenskih duhovnikov, ki delujejo v Evropi - udeležil se je je tudi škof Anton Jamnik. Slovenska Pristava v Buenos Airesu je gostila 67. Slovenski dan. Rafaelova družba pripravlja družabno igro, ki želi spodbujati zanimanje za zamejstvo. Minister Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti.