Z nami sta bila voditelja gibanja Družine oznanjevalci Kristusa Pavla in Paul Tootil. Povedala sta nam, kako je gibanje nastalo na Filipinih, kako sta se z njim srečala in ga prinesla v Slovenijo, pa tudi o tem, kako usklajujeta razlike med njima - on je namreč Anglež, ona pa Slovenka. Ena od preizkušenj, ki ju je še posebej zaznamovala, je bila, ko je Paul skoraj pet let dela v Savdski Arabiji. Prisluhnite, kako sta odnos morala zgraditi na novo in kakšno je poslanstvo gibanja v sodobnem svetu.
Z nami sta bila voditelja gibanja Družine oznanjevalci Kristusa Pavla in Paul Tootil. Povedala sta nam, kako je gibanje nastalo na Filipinih, kako sta se z njim srečala in ga prinesla v Slovenijo, pa tudi o tem, kako usklajujeta razlike med njima - on je namreč Anglež, ona pa Slovenka. Ena od preizkušenj, ki ju je še posebej zaznamovala, je bila, ko je Paul skoraj pet let dela v Savdski Arabiji. Prisluhnite, kako sta odnos morala zgraditi na novo in kakšno je poslanstvo gibanja v sodobnem svetu.
Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je govoril tudi o vztrajnost zakoncev in neprecenljivi povezavi med starejšimi in otroki.
Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je govoril tudi o vztrajnost zakoncev in neprecenljivi povezavi med starejšimi in otroki.
Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost.
Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost.
V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.
V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.
“Pozdravljene trdnjave človečnosti! Pozdravljene trdnjave slovenstva! Pozdravljene trdnjave Kristusove Cerkve! To ste vi, možje in žene, to ste ve, družine,fantje in dekleta, otroci,” je v pridigi ob 50 letnici zakonskih skupin Najina pot poudaril p. Vital Vider.
“Pozdravljene trdnjave človečnosti! Pozdravljene trdnjave slovenstva! Pozdravljene trdnjave Kristusove Cerkve! To ste vi, možje in žene, to ste ve, družine,fantje in dekleta, otroci,” je v pridigi ob 50 letnici zakonskih skupin Najina pot poudaril p. Vital Vider.
Govorili smo zakaj je potrebno, da tudi zakonci odmerjajo nekaj svojega časa duhovnosti.
Govorili smo zakaj je potrebno, da tudi zakonci odmerjajo nekaj svojega časa duhovnosti.
Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.
Z nami sta bila zakonca in priznana družinska terapevta dr. Tomaž in dr. Katarina Erzar. z njima smo se pogovarjali o vplivu trenutnih družbenih okoliščin na dinamiko odnosov v družinah in skupnostih. Odgovarjala sta tudi na vprašanja poslušalcev.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.