Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 3. 2024
V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

VEČ ...|25. 3. 2024
V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 2. 2024
Bo narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini lažje prišla v deželni parlament?

Na nedavnem novoletnem sprejemu stranke Slovenska skupnost v Italiji je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga izpostavil vlogo slovenske narodne skupnosti kot temeljne komponente dežele in omenil oblikovanje novega deželnega volilnega zakona, po katerem bi lahko slovenska manjšina v deželni svet izvolila svojega predstavnika tudi brez povezav z italijanskimi strankami. Potrebo po spremembi volilne zakonodaje je za naš radio že tako po izvolitvi za predsednika Slovenske skupnosti podčrtal Damijan Terpin: do zdaj se morajo manjšinske stranke povezati z drugo vsedržavno stranko in doseči določen odstotek, če želi priti v parlament. To je za manjšinsko stranko lahko blokada, saj jo veže na en ali drug politični pol. Politična realnost je danes drugačna, kot je bila nekdaj. Tako leve kot desne stranke kažejo zanimanje za manjšinska vprašanja. Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, napoved novega deželnega volilnega zakona sprejemata z zadovoljstvom.

Bo narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini lažje prišla v deželni parlament?

Na nedavnem novoletnem sprejemu stranke Slovenska skupnost v Italiji je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga izpostavil vlogo slovenske narodne skupnosti kot temeljne komponente dežele in omenil oblikovanje novega deželnega volilnega zakona, po katerem bi lahko slovenska manjšina v deželni svet izvolila svojega predstavnika tudi brez povezav z italijanskimi strankami. Potrebo po spremembi volilne zakonodaje je za naš radio že tako po izvolitvi za predsednika Slovenske skupnosti podčrtal Damijan Terpin: do zdaj se morajo manjšinske stranke povezati z drugo vsedržavno stranko in doseči določen odstotek, če želi priti v parlament. To je za manjšinsko stranko lahko blokada, saj jo veže na en ali drug politični pol. Politična realnost je danes drugačna, kot je bila nekdaj. Tako leve kot desne stranke kažejo zanimanje za manjšinska vprašanja. Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, napoved novega deželnega volilnega zakona sprejemata z zadovoljstvom.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Bo narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini lažje prišla v deželni parlament?

Na nedavnem novoletnem sprejemu stranke Slovenska skupnost v Italiji je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga izpostavil vlogo slovenske narodne skupnosti kot temeljne komponente dežele in omenil oblikovanje novega deželnega volilnega zakona, po katerem bi lahko slovenska manjšina v deželni svet izvolila svojega predstavnika tudi brez povezav z italijanskimi strankami. Potrebo po spremembi volilne zakonodaje je za naš radio že tako po izvolitvi za predsednika Slovenske skupnosti podčrtal Damijan Terpin: do zdaj se morajo manjšinske stranke povezati z drugo vsedržavno stranko in doseči določen odstotek, če želi priti v parlament. To je za manjšinsko stranko lahko blokada, saj jo veže na en ali drug politični pol. Politična realnost je danes drugačna, kot je bila nekdaj. Tako leve kot desne stranke kažejo zanimanje za manjšinska vprašanja. Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, napoved novega deželnega volilnega zakona sprejemata z zadovoljstvom.

VEČ ...|2. 2. 2024
Bo narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini lažje prišla v deželni parlament?

Na nedavnem novoletnem sprejemu stranke Slovenska skupnost v Italiji je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga izpostavil vlogo slovenske narodne skupnosti kot temeljne komponente dežele in omenil oblikovanje novega deželnega volilnega zakona, po katerem bi lahko slovenska manjšina v deželni svet izvolila svojega predstavnika tudi brez povezav z italijanskimi strankami. Potrebo po spremembi volilne zakonodaje je za naš radio že tako po izvolitvi za predsednika Slovenske skupnosti podčrtal Damijan Terpin: do zdaj se morajo manjšinske stranke povezati z drugo vsedržavno stranko in doseči določen odstotek, če želi priti v parlament. To je za manjšinsko stranko lahko blokada, saj jo veže na en ali drug politični pol. Politična realnost je danes drugačna, kot je bila nekdaj. Tako leve kot desne stranke kažejo zanimanje za manjšinska vprašanja. Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, napoved novega deželnega volilnega zakona sprejemata z zadovoljstvom.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 12. 2023
Novoletni sprejem ministra Arčona

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta v iztekajočem se letu imela več kot 80 sestankov in obiskov na uradu in več kot 70 na terenu, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na začetku mandata so si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja: “Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično.” Kot primer dobrega sodelovanja je navedel nedavni obisk prvega ministra Roberta Goloba v Rimu, kjer je v pripravi zelo sodelovala manjšina in kjer je italijanska stran obljubila povišanje podpore. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub rebalansu proračuna za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 na voljo enako sredstev kot letos. Več sredstev bo namenjenih učenju slovenskega jezika in skrbi za arhivsko gradivo rojakov: “Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom.”

Novoletni sprejem ministra Arčona

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta v iztekajočem se letu imela več kot 80 sestankov in obiskov na uradu in več kot 70 na terenu, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na začetku mandata so si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja: “Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično.” Kot primer dobrega sodelovanja je navedel nedavni obisk prvega ministra Roberta Goloba v Rimu, kjer je v pripravi zelo sodelovala manjšina in kjer je italijanska stran obljubila povišanje podpore. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub rebalansu proračuna za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 na voljo enako sredstev kot letos. Več sredstev bo namenjenih učenju slovenskega jezika in skrbi za arhivsko gradivo rojakov: “Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom.”

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Novoletni sprejem ministra Arčona

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta v iztekajočem se letu imela več kot 80 sestankov in obiskov na uradu in več kot 70 na terenu, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na začetku mandata so si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja: “Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično.” Kot primer dobrega sodelovanja je navedel nedavni obisk prvega ministra Roberta Goloba v Rimu, kjer je v pripravi zelo sodelovala manjšina in kjer je italijanska stran obljubila povišanje podpore. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub rebalansu proračuna za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 na voljo enako sredstev kot letos. Več sredstev bo namenjenih učenju slovenskega jezika in skrbi za arhivsko gradivo rojakov: “Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom.”

VEČ ...|12. 12. 2023
Novoletni sprejem ministra Arčona

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta v iztekajočem se letu imela več kot 80 sestankov in obiskov na uradu in več kot 70 na terenu, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na začetku mandata so si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja: “Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično.” Kot primer dobrega sodelovanja je navedel nedavni obisk prvega ministra Roberta Goloba v Rimu, kjer je v pripravi zelo sodelovala manjšina in kjer je italijanska stran obljubila povišanje podpore. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub rebalansu proračuna za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 na voljo enako sredstev kot letos. Več sredstev bo namenjenih učenju slovenskega jezika in skrbi za arhivsko gradivo rojakov: “Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom.”

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|11. 11. 2023
Marko Juhant: Odnos se ne gradi v kratkem pogovoru z zasliševanjem, kako je bilo v šoli.

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja. 

 

Marko Juhant: Odnos se ne gradi v kratkem pogovoru z zasliševanjem, kako je bilo v šoli.

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja. 

 

Za življenje

Marko Juhant: Odnos se ne gradi v kratkem pogovoru z zasliševanjem, kako je bilo v šoli.

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja. 

 

VEČ ...|11. 11. 2023
Marko Juhant: Odnos se ne gradi v kratkem pogovoru z zasliševanjem, kako je bilo v šoli.

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja. 

 

Nataša Ličen

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 10. 2023
Zadovoljstvo obiskovalcev v Večgeneracijskem centru Brežice

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

Zadovoljstvo obiskovalcev v Večgeneracijskem centru Brežice

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

Življenje išče pot

Zadovoljstvo obiskovalcev v Večgeneracijskem centru Brežice

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

VEČ ...|27. 10. 2023
Zadovoljstvo obiskovalcev v Večgeneracijskem centru Brežice

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

s. Meta Potočnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 4. 2023
Velika noč v Stuttgartu v Nemčiji

Delo izseljenskih duhovnikov je v prazničnih dneh še bolj zahtevno kot sicer, prevoziti morajo več sto kilometrov, saj rojaki ne živijo le v enem kraju izseljenske župnije. So pa rojaki teh srečanj zelo veseli. Tako je tudi v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je župnik Aleš Kalamar. „Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo.“ Vse bolj pomembno delo izseljenskih duhovnikov so obiski bolnikov. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. „Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino.“ Več o praznovanju velike noči med Slovenci po svetu tudi v fotografijah med novicami na naši spletni strani.

Velika noč v Stuttgartu v Nemčiji

Delo izseljenskih duhovnikov je v prazničnih dneh še bolj zahtevno kot sicer, prevoziti morajo več sto kilometrov, saj rojaki ne živijo le v enem kraju izseljenske župnije. So pa rojaki teh srečanj zelo veseli. Tako je tudi v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je župnik Aleš Kalamar. „Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo.“ Vse bolj pomembno delo izseljenskih duhovnikov so obiski bolnikov. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. „Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino.“ Več o praznovanju velike noči med Slovenci po svetu tudi v fotografijah med novicami na naši spletni strani.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč v Stuttgartu v Nemčiji

Delo izseljenskih duhovnikov je v prazničnih dneh še bolj zahtevno kot sicer, prevoziti morajo več sto kilometrov, saj rojaki ne živijo le v enem kraju izseljenske župnije. So pa rojaki teh srečanj zelo veseli. Tako je tudi v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je župnik Aleš Kalamar. „Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo.“ Vse bolj pomembno delo izseljenskih duhovnikov so obiski bolnikov. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. „Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino.“ Več o praznovanju velike noči med Slovenci po svetu tudi v fotografijah med novicami na naši spletni strani.

VEČ ...|13. 4. 2023
Velika noč v Stuttgartu v Nemčiji

Delo izseljenskih duhovnikov je v prazničnih dneh še bolj zahtevno kot sicer, prevoziti morajo več sto kilometrov, saj rojaki ne živijo le v enem kraju izseljenske župnije. So pa rojaki teh srečanj zelo veseli. Tako je tudi v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je župnik Aleš Kalamar. „Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo.“ Vse bolj pomembno delo izseljenskih duhovnikov so obiski bolnikov. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. „Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino.“ Več o praznovanju velike noči med Slovenci po svetu tudi v fotografijah med novicami na naši spletni strani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2023
Urednik Peter Jančič zadovoljen s predstavitvijo slovenske medijske krajine v Bruslju

V času desnosredinski vlad v Sloveniji smo pogosto slišali, da se vrši pritisk na medije. To so posamezne organizacije in novinarji prenašali na evropski parket. V minulem tednu pa je bilo nekoliko drugače, saj so evropski poslanci na pobudo poslanke Romane Tomc prisluhnili govornikom, ki so tokrat izpostavili vpliv, ki ga ima na medijsko krajino leva vlada. Med tistimi, ki so spregovorili je bil tudi urednik portala Spletni časopis Peter Jančič, ki je izrazil zadovoljstvo, da je lahko Evropsko komisijo opozoril, da je iz Slovenije zelo enostransko in površno informirana o dogajanju na medijskem prostoru.

Urednik Peter Jančič zadovoljen s predstavitvijo slovenske medijske krajine v Bruslju

V času desnosredinski vlad v Sloveniji smo pogosto slišali, da se vrši pritisk na medije. To so posamezne organizacije in novinarji prenašali na evropski parket. V minulem tednu pa je bilo nekoliko drugače, saj so evropski poslanci na pobudo poslanke Romane Tomc prisluhnili govornikom, ki so tokrat izpostavili vpliv, ki ga ima na medijsko krajino leva vlada. Med tistimi, ki so spregovorili je bil tudi urednik portala Spletni časopis Peter Jančič, ki je izrazil zadovoljstvo, da je lahko Evropsko komisijo opozoril, da je iz Slovenije zelo enostransko in površno informirana o dogajanju na medijskem prostoru.

infopolitikaevropska unijamediji

Informativni prispevki

Urednik Peter Jančič zadovoljen s predstavitvijo slovenske medijske krajine v Bruslju

V času desnosredinski vlad v Sloveniji smo pogosto slišali, da se vrši pritisk na medije. To so posamezne organizacije in novinarji prenašali na evropski parket. V minulem tednu pa je bilo nekoliko drugače, saj so evropski poslanci na pobudo poslanke Romane Tomc prisluhnili govornikom, ki so tokrat izpostavili vpliv, ki ga ima na medijsko krajino leva vlada. Med tistimi, ki so spregovorili je bil tudi urednik portala Spletni časopis Peter Jančič, ki je izrazil zadovoljstvo, da je lahko Evropsko komisijo opozoril, da je iz Slovenije zelo enostransko in površno informirana o dogajanju na medijskem prostoru.

VEČ ...|10. 3. 2023
Urednik Peter Jančič zadovoljen s predstavitvijo slovenske medijske krajine v Bruslju

V času desnosredinski vlad v Sloveniji smo pogosto slišali, da se vrši pritisk na medije. To so posamezne organizacije in novinarji prenašali na evropski parket. V minulem tednu pa je bilo nekoliko drugače, saj so evropski poslanci na pobudo poslanke Romane Tomc prisluhnili govornikom, ki so tokrat izpostavili vpliv, ki ga ima na medijsko krajino leva vlada. Med tistimi, ki so spregovorili je bil tudi urednik portala Spletni časopis Peter Jančič, ki je izrazil zadovoljstvo, da je lahko Evropsko komisijo opozoril, da je iz Slovenije zelo enostransko in površno informirana o dogajanju na medijskem prostoru.

Alen Salihović

infopolitikaevropska unijamediji

Za življenje

VEČ ...|27. 8. 2022
O nezadovoljstvu

V oddaji Za življenje prisluhnite zaporniškemu duhovniku Robertu Friškovcu, govorili smo o nezadovoljstvu in iskali razloge za zadovoljstvo. 

O nezadovoljstvu

V oddaji Za življenje prisluhnite zaporniškemu duhovniku Robertu Friškovcu, govorili smo o nezadovoljstvu in iskali razloge za zadovoljstvo. 

vzgojaduhovnost

Za življenje

O nezadovoljstvu

V oddaji Za življenje prisluhnite zaporniškemu duhovniku Robertu Friškovcu, govorili smo o nezadovoljstvu in iskali razloge za zadovoljstvo. 

VEČ ...|27. 8. 2022
O nezadovoljstvu

V oddaji Za življenje prisluhnite zaporniškemu duhovniku Robertu Friškovcu, govorili smo o nezadovoljstvu in iskali razloge za zadovoljstvo. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2024
V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

Blaž Lesnik

alpinizemPatagonijaprvenstvena smer Potkolesarstvokultura vožnje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMatic BatičSalvator Žitko

Duhovna misel

VEČ ...|29. 3. 2024
Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2024
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorglasba

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|29. 3. 2024
Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|29. 3. 2024
Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|29. 3. 2024
Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|29. 3. 2024
Sv. Bertold

Ne morem si kaj, da se ne bi ob tvojem nenavadnem imenu spomnil tvojega soimenjaka …

Sv. Bertold

Ne morem si kaj, da se ne bi ob tvojem nenavadnem imenu spomnil tvojega soimenjaka …

Gregor Čušin

duhovnostspomin