Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.
Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Za nekatere ni kosila brez juhe …
Potrebujemo: 30 dag fižola, 12 dag kranjske klobase, 1 korenček, 1 česen, timijan, 1 ½ l vode, majaron, svetlo prežganje: 1 žlica olja, 1 čebula
Fižol čim prej namočimo in ga v isti vodi pristavimo. Ko zavre, ga odcedimo in zalijemo s čim bolj toplo, vročo vodo. V juho damo kuhati tudi korenček in kranjsko klobaso. Ko začne vreti, dodamo začimbe in dišavnice, solimo pa proti koncu, da se prej skuha - hitreje se zmehča, če je namočen v mehko in mlačno vodo. Kuhal se bo okoli pol ure, povežemo ga s prepraženo čebulo, ki smo ji dodali paradižnikovo mezgo.
Klobaso vzamemo iz juhe in jo narežemo ter vrnemo v juho. Pred tem lahko po želji juho še zmiksamo.
Če fižola skuhamo preveč, ga lahko naslednji dan uporabimo v solati.
Za nekatere ni kosila brez juhe …
Potrebujemo: 30 dag fižola, 12 dag kranjske klobase, 1 korenček, 1 česen, timijan, 1 ½ l vode, majaron, svetlo prežganje: 1 žlica olja, 1 čebula
Fižol čim prej namočimo in ga v isti vodi pristavimo. Ko zavre, ga odcedimo in zalijemo s čim bolj toplo, vročo vodo. V juho damo kuhati tudi korenček in kranjsko klobaso. Ko začne vreti, dodamo začimbe in dišavnice, solimo pa proti koncu, da se prej skuha - hitreje se zmehča, če je namočen v mehko in mlačno vodo. Kuhal se bo okoli pol ure, povežemo ga s prepraženo čebulo, ki smo ji dodali paradižnikovo mezgo.
Klobaso vzamemo iz juhe in jo narežemo ter vrnemo v juho. Pred tem lahko po želji juho še zmiksamo.
Če fižola skuhamo preveč, ga lahko naslednji dan uporabimo v solati.
Poslušalka je prosila za recept za domač tatarski biftek: kateri kos mesa je najboljši in koliko časa se ga lahko hrani v hladilniku? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da je najboljši kos mesa pljučna oz. ribica ali kare, ki je brez vsakih vlaken in kožic. Treba ga je zmleti ali zmiksati. V hladilniku ga lahko hrani (v posodi s čim manj zraka) 3-5 dni.
Peter z Laškega nam je zaupal svoj recept. Potrebujemo 16 dag mesa, 2 kavni žlički soli, 1 kavno žličko popra, 1/4 kavne žličke kumine, 1 kavno žličko mlete paprike, 2 kavni žlički limoninega soka, 4 kavne žličke nasekljane čebule, 3 kavne žličke nasekljanih kumaric, 1 kavno žličko nasekljanih kaper, 1/2 kavne žličke nasekljanih sardelnih filetov, 1/4 kavne žličke nasekljanih feferonov, 4 kavne žličke gorčice, 2 kapljici tabasca, 1 brizg konjaka. Meso na drobno nastrgamo ali pa ga zmiksamo v multipraktiku. Meso vzamemo ven in nato v multipraktik damo 2 veliki žlici hladnega olja in 1 rumenjak, nato pa v zgornjem vrstnem redu dodajamo začimbe ter skupaj zmešamo. Peter je še dodal, da lahko isto postopek ponovimo tudi, če želimo uporabiti npr. meso iz goveje juhe.
Poslušalka je prosila za recept za domač tatarski biftek: kateri kos mesa je najboljši in koliko časa se ga lahko hrani v hladilniku? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da je najboljši kos mesa pljučna oz. ribica ali kare, ki je brez vsakih vlaken in kožic. Treba ga je zmleti ali zmiksati. V hladilniku ga lahko hrani (v posodi s čim manj zraka) 3-5 dni.
Peter z Laškega nam je zaupal svoj recept. Potrebujemo 16 dag mesa, 2 kavni žlički soli, 1 kavno žličko popra, 1/4 kavne žličke kumine, 1 kavno žličko mlete paprike, 2 kavni žlički limoninega soka, 4 kavne žličke nasekljane čebule, 3 kavne žličke nasekljanih kumaric, 1 kavno žličko nasekljanih kaper, 1/2 kavne žličke nasekljanih sardelnih filetov, 1/4 kavne žličke nasekljanih feferonov, 4 kavne žličke gorčice, 2 kapljici tabasca, 1 brizg konjaka. Meso na drobno nastrgamo ali pa ga zmiksamo v multipraktiku. Meso vzamemo ven in nato v multipraktik damo 2 veliki žlici hladnega olja in 1 rumenjak, nato pa v zgornjem vrstnem redu dodajamo začimbe ter skupaj zmešamo. Peter je še dodal, da lahko isto postopek ponovimo tudi, če želimo uporabiti npr. meso iz goveje juhe.
Zelenjavo narežemo, vmes pristavimo vodo. Ko zavre, vložimo zelenjavo, da čim prej zavre. Vre naj le toliko, da je mehka. Po želji dodamo začimbe ali dišave npr. lovorjev list in solimo, pred serviranjem še žlico vina ali domačega kisa, nazadnje pa, ko juha ne vre več, tudi narezan peteršilj. Juho lahko zgostimo, če v njej kuhamo krompir.
Zelenjavo narežemo, vmes pristavimo vodo. Ko zavre, vložimo zelenjavo, da čim prej zavre. Vre naj le toliko, da je mehka. Po želji dodamo začimbe ali dišave npr. lovorjev list in solimo, pred serviranjem še žlico vina ali domačega kisa, nazadnje pa, ko juha ne vre več, tudi narezan peteršilj. Juho lahko zgostimo, če v njej kuhamo krompir.
Letos je veliko drena, ima veliko vitamina C.
Poslušalka Majda je povedala, kako narediti marmelado. 1 kg drenovih plodov, 300 gramov sladkorja. Plodove operemo in posušimo - segrevamo na nizki temperaturi (60 stopinj) v pečici, da koščice odstopijo. Zmes spasiramo, dodamo sladkor in skuhamo do želene gostote. Po želji lahko dodamo jabolčno maso. Na koncu lahko dodamo muškatni orešček in limonino lupino. Dajemo v kozarce in ko se ohladi, zapremo. Druga poslušalka pa je povedala, kako narediti liker iz drena. 1 liter vode, 1,5 litra sadjevca, 5 dl 70 odstotnega alkohola, 3,5 kg svežega drena, 1 kg rjavega sladkorja, 1 žlička ekološke limone, 2 stroka cimeta, 1 strok vanilije, 1 zavitek vanilijeva sladkorja. To damo v večji kozarec in pustimo na toplem dobre 4 tedne. Precedimo skozi cedilo in gazo. Posebej zavremo vodo, dodamo začimbe in sladkor, ohladimo in pustimo stati 12 ur. Tako dodamo žganju, premešamo in pustimo stati še 3 ure, nato ga natočimo v čiste steklenice.
Letos je veliko drena, ima veliko vitamina C.
Poslušalka Majda je povedala, kako narediti marmelado. 1 kg drenovih plodov, 300 gramov sladkorja. Plodove operemo in posušimo - segrevamo na nizki temperaturi (60 stopinj) v pečici, da koščice odstopijo. Zmes spasiramo, dodamo sladkor in skuhamo do želene gostote. Po želji lahko dodamo jabolčno maso. Na koncu lahko dodamo muškatni orešček in limonino lupino. Dajemo v kozarce in ko se ohladi, zapremo. Druga poslušalka pa je povedala, kako narediti liker iz drena. 1 liter vode, 1,5 litra sadjevca, 5 dl 70 odstotnega alkohola, 3,5 kg svežega drena, 1 kg rjavega sladkorja, 1 žlička ekološke limone, 2 stroka cimeta, 1 strok vanilije, 1 zavitek vanilijeva sladkorja. To damo v večji kozarec in pustimo na toplem dobre 4 tedne. Precedimo skozi cedilo in gazo. Posebej zavremo vodo, dodamo začimbe in sladkor, ohladimo in pustimo stati 12 ur. Tako dodamo žganju, premešamo in pustimo stati še 3 ure, nato ga natočimo v čiste steklenice.
Uporabljamo jo lahko za juhe, za priloge (blitvo skuhamo in jo damo pražit), za nadeve (za palačinke, lazanje ...). Uporabimo lahko tudi stebla odrežemo in posebej skuhamo za solato. Vedno prav pride, če jedem iz blitve dodamo česen, poper, zelen peteršilj, mleko ... Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja blitvine polpete: kuhana blitva, jajce, narezan sir, peteršilj in začimbe po okusu.
Uporabljamo jo lahko za juhe, za priloge (blitvo skuhamo in jo damo pražit), za nadeve (za palačinke, lazanje ...). Uporabimo lahko tudi stebla odrežemo in posebej skuhamo za solato. Vedno prav pride, če jedem iz blitve dodamo česen, poper, zelen peteršilj, mleko ... Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja blitvine polpete: kuhana blitva, jajce, narezan sir, peteršilj in začimbe po okusu.
Kruh narežemo, dodamo začimbe in dišave, potresemo z žlico in pol moke, jajčno mleko. Naj bo prijetno vlažno, dobro premešamo in pokrijemo ter pustimo, da se dobro navlaži. Testo oblikujemo v cmoke. Najprej damo v vrelo vodo enega, da vidimo ali se razkuha ali ne. Če kaže na razkuhanje, maso raje dajmo na serviet, dobro zavijmo in skuhajmo. Lahko pa v vrelo vodo damo žlico moke (kot da bi delali podmet) in vanjo vlagajmo cmoke.
Kruh narežemo, dodamo začimbe in dišave, potresemo z žlico in pol moke, jajčno mleko. Naj bo prijetno vlažno, dobro premešamo in pokrijemo ter pustimo, da se dobro navlaži. Testo oblikujemo v cmoke. Najprej damo v vrelo vodo enega, da vidimo ali se razkuha ali ne. Če kaže na razkuhanje, maso raje dajmo na serviet, dobro zavijmo in skuhajmo. Lahko pa v vrelo vodo damo žlico moke (kot da bi delali podmet) in vanjo vlagajmo cmoke.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.