200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Stanislav Glažar - dolgoletni jamski vodnik

Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.     

Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

Živinoreja in drva, dve fronti trenutne oblasti?

Po objavi Vodnika po trajnostni potrošnji se je živinoreja spet znašla na tnalu vladajoče politike. Nekatere zavajajoče trditve je v kmetijski oddaji razjasnil mag. Ben Moljk s Kmetijskega inštituta Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo opozorili na temeljno past novega energetskega zakona, ki jo priznavajo tudi sami predlagatelji. Jo bodo odpravili?

Vodnik po trajnostni potrošnji - še en aktivistični poskus napada na kmetijstvo

Ideja je hvalevredna in v publikaciji s 40 stranmi najdemo zbranih veliko namigov in napotkov za pametne vsakodnevne odločitve, ki pripomorejo k smotrni rabi virov, k skrbi za okolje in naš planet in se na koncu poznajo tudi v naši denarnici. A žal se avtorji tudi tokrat niso mogli otresti aktivizma. Tako lahko v publikaciji najdemo številne trditve, ki kmetijsko pridelavo, še posebej pa živinorejo pribijajo na križ. In to na podlagi posplošenih in velikokrat iz konteksta iztrganih trditev …

S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.