Ti si prava svetnica za naš čas. Ko ti pišem tole pisemce v naši preljubi deželici trepetamo pred kraljevskim virusom, in skoraj prepričan sem, da bomo, ko boš tole …
Ti si prava svetnica za naš čas. Ko ti pišem tole pisemce v naši preljubi deželici trepetamo pred kraljevskim virusom, in skoraj prepričan sem, da bomo, ko boš tole …
V zimskem obdobju, ko nimamo na voljo dovolj kakovostne sveže zelenjave, so kalčki odličen vir hranilnih snovi, mineralov in vitaminov. Ta živa hrana je tudi izvrstna preventiva pred različnimi virusnimi obolenji. Kako se lotiti kaljenja in na kaj je potrebno biti pozoren? V Svetovalnici je bila z nami Majda Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika.
V zimskem obdobju, ko nimamo na voljo dovolj kakovostne sveže zelenjave, so kalčki odličen vir hranilnih snovi, mineralov in vitaminov. Ta živa hrana je tudi izvrstna preventiva pred različnimi virusnimi obolenji. Kako se lotiti kaljenja in na kaj je potrebno biti pozoren? V Svetovalnici je bila z nami Majda Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika.
Program izkoreninjenja goveje virusne diareje, bolezni BVD, ki pesti precej slovenskih čred govedi, se preveša v drugo fazo. O tem in o izzivih, ki jih prinašajo izsledki prve faze, smo se pogovarjali s prof. dr. Ivanom Toplakom.
Program izkoreninjenja goveje virusne diareje, bolezni BVD, ki pesti precej slovenskih čred govedi, se preveša v drugo fazo. O tem in o izzivih, ki jih prinašajo izsledki prve faze, smo se pogovarjali s prof. dr. Ivanom Toplakom.
Ti si prava svetnica za naš čas. Ko ti pišem tole pisemce v naši preljubi deželici trepetamo pred kraljevskim virusom, in skoraj prepričan sem, da bomo, ko boš tole …
Ti si prava svetnica za naš čas. Ko ti pišem tole pisemce v naši preljubi deželici trepetamo pred kraljevskim virusom, in skoraj prepričan sem, da bomo, ko boš tole …
Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.
Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.
Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.
Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.