O, srečni dan – Jernej Jung in Delial, Glory glory halleluja – Mireille Mathieu, Michael, Row the Boat Ashore - Harry Belafonte, Ljubim to življenje - Elda Viler, Vino Amaro – Gianni Nazzaro, My Bonnie – Goombay dance band, Godušnjica - Bele vrane, Mi smo taki – Marjana Deržaj in Braco Koren, Chante Bouzouki - Vicky Leandros, Hound Dog - Elvis Presley , Pesem o pomladi in prijateljstvu – Majda Sepe, Nikolino – Duo sa Kvarnera, Whatever Will Be, Will Be – Doris Day ...  

Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah. 

Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

V zadnji letošnji nedeljski kmetijski oddaji smo gostili direktorico Kmetijske zadruge Ig Heleno Žučko in vinogradnika in evropskega viteza vina ter državnega svetnika Branka Tomažiča. Z njima smo se pogovarjali ob pogledu na leto, ki se poslavlja in izzivih, ki pred kmeti stojijo v letu 2024.

Poslušalka je vprašala, če je pred mletjem orehov potrebno cela jedrca popariti (in jih potem dobro osušiti, šele potem pa zmleti), da izgubijo grenkobo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da domačih orehov ni potrebno oprati, kupljene pa operemo v vroči vodi, odcedimo in dobro posušimo v pečici (po kakšni peki). Nato se jih zmelje. Če bomo delali potico iz 60 dag moke, potrebujemo nadev iz 50 dag zmletih orehov. V kozico pristavimo 1/4 l sladke smetane (ali mleka in 10 dag masla) in 10 dag sladkorja (10 dag pa ga bomo dali v sneg) in ko zavre, dodamo 2 žlici belih drobtin ter z metlico mešamo in skuhamo. Dodamo pripravljene orehe ter mešamo s kuhalnico. Ko dobimo suho gmoto, odstavimo ter dodamo cimet, nožev vrh prave kave, vanilin sladkor, limonino lupino, sok cele pomaranče in rum. Dobro umešamo in z metlico v roki umešamo sneg. Če nadev ni dovolj mehak, dodamo malo tople kuhane kave, mleka ali sladke smetane. Biti mora podobno mehak kot testo. Nadev lahko naredimo zjutraj in ga pustimo na toplem ter počaka, da naredimo testo in vzhaja ... Poslušalka je vprašala še, da je pri receptu za potratno potico dopisano pri pripravi orehovega nadeva, da orehe prelijemo z mrzlim mlekom in se s tem izognemo pekoči zgagi (ki jo nekateri občutijo pri sladicah z orehi). Kakšna naj bo prava temperatura mleka za pripravo orehovega nadeva? Sestra Nikolina pravi, da v tem primeru uporabi mleko kuhinjske temperature. Za tiste, ki imajo težave z zgago, pa je dobro orehe popariti z vinom. 

V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 15. vinogradniški posvet, katerega rdeča nit bo skrb za živa tla v vinogradu, dotaknili pa se bodo tudi nekaterih drugih izzivov.

Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave. Gre za strokovne posvete, na katerih bodo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti.