Mozaik dneva dne 24. 1.

• Ministrica za digitalno preobrazbo, ki je kupila 13 tisoč računalnikov, ki so v skladišču in brez ustrezne opreme zavrača vse očitke iz interpelacije.
• Zdravstveni inšpektorat je v povezavi s stavko zdravnikov doslej prejel deset prijav.
• Jutri bomo sklenili molitveno osmino za edinost kristjanov, danes so se po Murski Soboti sprehodili predstavniki različnih veroizpovedi.
• Ljubljanski nadškof Zore je prepričan, da smo delavci v katoliških medijih vedno v službi resnice in svobod.
• Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje.
• Vreme: Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Čez dan se bo razjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 14 °C.

Evropsko Taizejsko srečanje

Ponudili smo več ključnih informacij o evropskem taizejskem srečanju mladih, ki se bo konec leta odvilo v Ljubljani. Slišali ste, kaj pomeni odpreti vrata svojih domov in še pomembneje, svojih src. Gosta Tilen Čebulj in Eva Jocif iz Katoliške mladine pravita, da gre pri tem res za trk različnih kultur, krščanskih veroizpovedi, a hkrati tudi za veliko priložnost.

Zakon o verski svobodi

V tem tednu je začel veljati predlog sprememb Zakona o verski svobodi, ki ga je Državni zbor sprejel 20. septembra. Ta prinaša dve večji spremembi. Ena od njiju se nanaša na državno kritje prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost. Z zakonom je vlada oz. ministrstvo za kulturo kot predlagatelj ukinilo uredbo vlade, sprejeto maja lani, ki je določala 100-odstotno plačilo prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence. Ta delež je po novem znižan in je 60-odstoten. Vlada je s spremembo zakona verskim skupnostim tudi ukinila status splošno koristnih organizacij. Za komentar o tem, za pojasnila o posledicah tovrstnih ukrepov na delovanje verskih skupnosti in pogled na trenuten položaj v državi, smo v tokratno oddajo Pogovor o povabili predstavnike treh večjih verskih skupnosti in vlade. Sogovorniki so bili tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, nekdanji škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi mag. Geza Filo, vodja urada muftija Islamske skupnosti v RS Haris Muratagić, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in nekdanji direktor Urada za verske skupnosti Silvester Gabršček ter državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan.

Luka Debevec Mayer: Koncertni ciklus Credo

Vrhunski basbaritonist z argentinskim temperamentom in slovenskimi koreninami je ob spremljavi organista oz. pianista Diega Licciardia začel ciklus koncertov po Sloveniji z naslovom “Credo”. Rdeča nit je Veroizpoved, ki jo razdeli na 12 delov, tako kot je sv. Tomaž Akvinski razdelil svojo knjigo Credo.

Slovenski arhivi iz Bethlehema v ZDA

Arhivi slovenske skupnosti iz Bethlehema v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike bodo ohranjeni. Prizadevanja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Generalnega konzulata naše države v Clevelandu so obrodila sadove. Tako ne bo izgubljena slovenska dediščina v arhivih tako evangeličanske kot katoliške cerkve v mestu. Marca je bila zadnja maša v katoliški cerkvi sv. Jožefa, 23. aprila pa je zadnje bogoslužje potekalo še v evangeličanski cerkvi sv. Janeza, ki je bila v letih 1910 do 1916 zgrajena s strani prekmurskih Slovencev. Zadnjega bogoslužja sta se udeležila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Clevelandu Alenka Jerak in škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak. V sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije je strokovna sodelavka evangeličanske cerkve dr. Klaudija Sedar uspešno izvedla evidentiranje in prevzem arhiva, ki bo prepeljan v Slovenijo. Urad za Slovence po svetu je popis in prevzem tudi finančno podprl. 

p. Bogdan Rus: Goreča veroizpoved

Kar navadili smo se, da je na naslovnicah časopisov kaj, česar tam ne bi smelo biti: kovid, Ukrajina, požar, voda ... Navadili smo se. In tako je bil prejšnje dni čas za požar.

V zadnjih letih sem živel v Kostanjevici pri Novi Gorici: ko sem se zjutraj zbudil, sem imel veličasten razgled na impresiven gozdni masiv, ki je prekrival kraško planoto. Vrh njega leži Cerje z monumentalnim spomenikom vsem, ki so se tu borili ali padli. Rad sem gledal na ta ogromni gozd. Pomirjal me je. Ker je pred leti na njem gorelo, so me ob sprehodih na Cerje novozasajena drevesa spomnila, da je požar tukaj nekaj strašnega.

Počimo mehurčke neznanja, predsodkov in strahov na verskem področju

V Celju pri sv. Jožefu je minuli teden potekal medkulturni tabor Počimo mehurčke. Da bi se lahko srečali, so svoje socialne mehurčke zapustile nekatere muslimanske in katoliške družine, med katerimi so prevladovale večje družine. Zanimalo nas je, kakšna je vsebina in katere so stične točke med njimi. Naša gosta sta bila predstavnik Župnijskega zavoda sv. Jurija iz Stare Loke Janez Snoj in Azra iz Društva Medkulturni dialog.

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem.