Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
V Hamiltonu v Kanadi, kjer je slovenska župnija svetega Gregorija Velikega, so že včeraj v katedrali imeli krizmeno sveto mašo. Škof je blagoslovil sveta olja. Na veliki četrtek se bodo pri večerni sveti maši spomnili Jezusove zadnje večerje, po maši pa bo kratka molitev z »Jezusom na Oljski gori«. V petek bo bogoslužje s češčenjem križa že ob treh popoldne, potem pa slovenska šola vabi na ribje kosilo. Na veliko soboto bodo blagoslovi jedi potekali na podružnici v Londonu in trikrat v župnijski cerkvi, tam bo zvečer tudi velikonočna vigilija. Na veliko noč bodo maše kot ob nedeljah. Duhovno obnovo pred prazniki so imeli prejšnjo sredo, ko je bil na voljo slovenski spovednik iz Toronta, župnik Leopold Valant.
V Hamiltonu v Kanadi, kjer je slovenska župnija svetega Gregorija Velikega, so že včeraj v katedrali imeli krizmeno sveto mašo. Škof je blagoslovil sveta olja. Na veliki četrtek se bodo pri večerni sveti maši spomnili Jezusove zadnje večerje, po maši pa bo kratka molitev z »Jezusom na Oljski gori«. V petek bo bogoslužje s češčenjem križa že ob treh popoldne, potem pa slovenska šola vabi na ribje kosilo. Na veliko soboto bodo blagoslovi jedi potekali na podružnici v Londonu in trikrat v župnijski cerkvi, tam bo zvečer tudi velikonočna vigilija. Na veliko noč bodo maše kot ob nedeljah. Duhovno obnovo pred prazniki so imeli prejšnjo sredo, ko je bil na voljo slovenski spovednik iz Toronta, župnik Leopold Valant.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
Na veliki teden smo objavili pogovor ob predstavitvi knjige Sare Ahlin Doljak z naslovom: Da, življenje!
Avtorica je odvetnica in mediatorka in izredna profesorica prava. Še prej je predana žena možu Bojanu in ljubeča mama Valentina in Maje. In predvsem je zaljubljena v Življenje, ki se ji podarja iz dneva v dan. Če jo kdo vpraša, kako ji gre, včasih reče: »Oh, imam multiplo sklerozo. Razen tega mi gre odlično.« Bolezen ji je veliko vzela. Možnost premikanja nog in rok, možnost govora ter neodvisnosti od pomoči drugih in od medicinskih pripomočkov. Ni pa ji vzela veselja do življenja. Nasprotno. Pravi, da ji je bolezen veliko dala. Spoznala je mnogo ljudi, za kar je hvaležna. Svoja spoznanja in srečanja z ljudmi in Božjimi dotiki je stkala v knjigo DA, Življenje! Z možem Bojanom pričujeta o življenju ljubezni, ki ga vsak dan znova sprejemata in darujeta.
Na veliki teden smo objavili pogovor ob predstavitvi knjige Sare Ahlin Doljak z naslovom: Da, življenje!
Avtorica je odvetnica in mediatorka in izredna profesorica prava. Še prej je predana žena možu Bojanu in ljubeča mama Valentina in Maje. In predvsem je zaljubljena v Življenje, ki se ji podarja iz dneva v dan. Če jo kdo vpraša, kako ji gre, včasih reče: »Oh, imam multiplo sklerozo. Razen tega mi gre odlično.« Bolezen ji je veliko vzela. Možnost premikanja nog in rok, možnost govora ter neodvisnosti od pomoči drugih in od medicinskih pripomočkov. Ni pa ji vzela veselja do življenja. Nasprotno. Pravi, da ji je bolezen veliko dala. Spoznala je mnogo ljudi, za kar je hvaležna. Svoja spoznanja in srečanja z ljudmi in Božjimi dotiki je stkala v knjigo DA, Življenje! Z možem Bojanom pričujeta o življenju ljubezni, ki ga vsak dan znova sprejemata in darujeta.
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle.. V podnaslovu piše Veliki teden po dnevih. Ker staršem in starim staršem včasih zmanjka pravih besed, s katerimi bi razlagali trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa, je predstavitev dobrodošla. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena po izkušnji izgorelosti.
“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle.. V podnaslovu piše Veliki teden po dnevih. Ker staršem in starim staršem včasih zmanjka pravih besed, s katerimi bi razlagali trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa, je predstavitev dobrodošla. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena po izkušnji izgorelosti.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.