Za lažje spremljanje gledališke dejavnosti med koroškimi Slovenci je zaživel SloGled.at. V okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani ga je predstavila podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schellander-Obid [0:57]. Slišali ste še, kako v Babnem Polju ohranjajo spomin na izseljenca Franka Troho Rihtarjevega. Več nam je povedala njegova pranečakinja Alenka Veber, ki vodi zavod Rihtarjeva domačija [20:38]. V oddaji še nekaj novic, tudi o tem, da so Zadrugi Most, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, na USZS letos namenili za 21-odstotkov manj sredstev kot lansko leto [38:28].
Za lažje spremljanje gledališke dejavnosti med koroškimi Slovenci je zaživel SloGled.at. V okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani ga je predstavila podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schellander-Obid [0:57]. Slišali ste še, kako v Babnem Polju ohranjajo spomin na izseljenca Franka Troho Rihtarjevega. Več nam je povedala njegova pranečakinja Alenka Veber, ki vodi zavod Rihtarjeva domačija [20:38]. V oddaji še nekaj novic, tudi o tem, da so Zadrugi Most, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, na USZS letos namenili za 21-odstotkov manj sredstev kot lansko leto [38:28].
Letos je osem raziskovalnih del o zamejstvu in izseljenstvu prejelo nagrado oziroma posebno priznanje Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaključno slovesnost je potekala včeraj v dvorani Državnega sveta v Ljubljani. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Med drugim je podčrtala pomembno vlogo Cerkve. “Ko Slovenija še ni bila država, je imela vlogo slovenizirati kmete svoje prebivalstvo in to so nekako replicitiralo tudi migracijskih kontekstih. Rafaelova družba jih na začetku 20. stoletja bila zelo pomembna inštitucija, ki je imela na skrbi migrante v tujini. Meni je bilo to zelo zanimivo. Slediti torej pomen Cerkve, da so poslali tudi svoje župnike v tujino je bilo zelo pomembno.” K ohranjanju slovenstva je pripomoglo tudi prebiranje knjig Mohorjeve družbe. “Jaz sem študirala, kaj je Hladnik pisal v reviji Duhovno življenje in mi je bilo zelo, zelo zanimivo. Kar on je obiskoval vse Slovence, od tam sem tudi lahko izčrpala, da so bili povezani z drugimi Slovenci po Čilu, v Paragvaju, v Urugvaju, tudi v severni Ameriki, ZDA in v Kanadi in Franciji.
Letos je osem raziskovalnih del o zamejstvu in izseljenstvu prejelo nagrado oziroma posebno priznanje Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaključno slovesnost je potekala včeraj v dvorani Državnega sveta v Ljubljani. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Med drugim je podčrtala pomembno vlogo Cerkve. “Ko Slovenija še ni bila država, je imela vlogo slovenizirati kmete svoje prebivalstvo in to so nekako replicitiralo tudi migracijskih kontekstih. Rafaelova družba jih na začetku 20. stoletja bila zelo pomembna inštitucija, ki je imela na skrbi migrante v tujini. Meni je bilo to zelo zanimivo. Slediti torej pomen Cerkve, da so poslali tudi svoje župnike v tujino je bilo zelo pomembno.” K ohranjanju slovenstva je pripomoglo tudi prebiranje knjig Mohorjeve družbe. “Jaz sem študirala, kaj je Hladnik pisal v reviji Duhovno življenje in mi je bilo zelo, zelo zanimivo. Kar on je obiskoval vse Slovence, od tam sem tudi lahko izčrpala, da so bili povezani z drugimi Slovenci po Čilu, v Paragvaju, v Urugvaju, tudi v severni Ameriki, ZDA in v Kanadi in Franciji.
V dvorani Državnega sveta v Ljubljani je danes potekala zaključna slovesnost enaindvajsetega nagradnega natečaja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Prvo nagrado na področju zamejstva pa Dominik Srienc za doktorsko dizertacijo o gestus u literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu. Letos je prispelo kar 17 nalog, sicer pa na 21 natečajev do zdaj skupno že več kot 370. Takole je za naš radio dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon … Absolutno da se mladi zanimajo, da to področje še vedno aktualno, da širi naša obzorja, bogati bom rekel slovensko skupnost kot tako in tudi vse civilne organizacije in predvsem nam je tudi nam v pomoč pri našem delu. Ali menite, da je tudi natečaj spodbuda k temu, da se mladi odločajo za raziskovanje tega področja? Pripomore k temu. Vsekakor pomembni so mentorji po fakultetah, da jih tudi nek spodbujajo in usmerjajo. Hkrati je tudi res neprecenljiv doprinos tudi strokovne komisije, ki da bom rekel pečat na vse to. V 21-ih letih več kot 370 nalog kje lahko morda vidimo rezultate? Rezultate vidimo pri našem delu pri bom rekel usmeritvah, ki jih imamo na različnih področjih in pri delu vaših civilnih organizacij in društev. Na slovesnosti v dvorani državnega sveta je zbrane pozdravil tudi predsednik Marko Lotrič in dejal, da ima Slovenija največje bogastvo prav v ljudeh, ki zmorejo predsednik komisije Željko Oset pa je dejal, da je bilo letos opaziti trend rasti prispelih nalog. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
V dvorani Državnega sveta v Ljubljani je danes potekala zaključna slovesnost enaindvajsetega nagradnega natečaja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Prvo nagrado na področju zamejstva pa Dominik Srienc za doktorsko dizertacijo o gestus u literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu. Letos je prispelo kar 17 nalog, sicer pa na 21 natečajev do zdaj skupno že več kot 370. Takole je za naš radio dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon … Absolutno da se mladi zanimajo, da to področje še vedno aktualno, da širi naša obzorja, bogati bom rekel slovensko skupnost kot tako in tudi vse civilne organizacije in predvsem nam je tudi nam v pomoč pri našem delu. Ali menite, da je tudi natečaj spodbuda k temu, da se mladi odločajo za raziskovanje tega področja? Pripomore k temu. Vsekakor pomembni so mentorji po fakultetah, da jih tudi nek spodbujajo in usmerjajo. Hkrati je tudi res neprecenljiv doprinos tudi strokovne komisije, ki da bom rekel pečat na vse to. V 21-ih letih več kot 370 nalog kje lahko morda vidimo rezultate? Rezultate vidimo pri našem delu pri bom rekel usmeritvah, ki jih imamo na različnih področjih in pri delu vaših civilnih organizacij in društev. Na slovesnosti v dvorani državnega sveta je zbrane pozdravil tudi predsednik Marko Lotrič in dejal, da ima Slovenija največje bogastvo prav v ljudeh, ki zmorejo predsednik komisije Željko Oset pa je dejal, da je bilo letos opaziti trend rasti prispelih nalog. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.
V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.
Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče