Prihodnjo nedeljo bo v Celovcu potekal tradicionalni koncert Koroška poje. Več nam je povedala referentka za glasbo pri Krščanski kulturni zvezi Kristino Kragelj [0:57]. Bogate koroške kulturne ustvarjalnosti pa bomo v prihodnjih tednih deležni tudi v Ljubljani. Pogovarjali smo se s predsednikom Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janezom Stergarjem [od 9:57 do 31:37]. V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja [32:02].
Prihodnjo nedeljo bo v Celovcu potekal tradicionalni koncert Koroška poje. Več nam je povedala referentka za glasbo pri Krščanski kulturni zvezi Kristino Kragelj [0:57]. Bogate koroške kulturne ustvarjalnosti pa bomo v prihodnjih tednih deležni tudi v Ljubljani. Pogovarjali smo se s predsednikom Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janezom Stergarjem [od 9:57 do 31:37]. V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja [32:02].
Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.
V oddaji smo slišali:
Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.
V oddaji smo slišali:
V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji.
V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji.
Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja. Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.
Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja. Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.
Človeška ustvarjalnost ne pozna meja, človeške roke ustvarjajo čudovite izdelke iz različnih materialov in z različnimi pripomočki. Zimski čas, ko narava počiva in so večeri dolgi, nas še bolj vabi k ročnim delom. V tokratni oddaji smo spregovorili o kvačkanju, pletenju in tudi klekljanju. Z nami sta bili Ivana Drakulić in Otilija Belovič.
Človeška ustvarjalnost ne pozna meja, človeške roke ustvarjajo čudovite izdelke iz različnih materialov in z različnimi pripomočki. Zimski čas, ko narava počiva in so večeri dolgi, nas še bolj vabi k ročnim delom. V tokratni oddaji smo spregovorili o kvačkanju, pletenju in tudi klekljanju. Z nami sta bili Ivana Drakulić in Otilija Belovič.
Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.
Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”
21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.