Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik.
Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik.
Vonj je eden od petih čutov in pritiče slehernemu človeku. Kaj komu diši ali …
Vonj je eden od petih čutov in pritiče slehernemu človeku. Kaj komu diši ali …
Pomlad na ceste z vsakim dnem privabi vse več kolesarjev. Nekaj namigov, kako po zimski sezoni pripraviti kolo, na kaj moramo biti pozorni tudi z mislijo na našo varnost, kdaj je kolo bolje odpeljati na servis, ste slišali v Svetovalnici, ko je bil z nami vodja Kolesarskega centra Krško Matjaž Traven.
Pomlad na ceste z vsakim dnem privabi vse več kolesarjev. Nekaj namigov, kako po zimski sezoni pripraviti kolo, na kaj moramo biti pozorni tudi z mislijo na našo varnost, kdaj je kolo bolje odpeljati na servis, ste slišali v Svetovalnici, ko je bil z nami vodja Kolesarskega centra Krško Matjaž Traven.
Golobček - Majda Sepe in Marjana Deržaj, La Paloma - Freddy Quinn, Life Is Just What You Make It - Donny Osmond, Tina in Portorož 1905 – Bazar (in Slavko Ivančić), Alle porte del Sole - Gigliola Cinquetti, Love me do – The Beatles, Dugo će dugo boljeti - Darko Domijan, End of the line - The Traveling Wilburys, Utrip mladosti – Moni Kovačič, QuIl Est Loin LAmour - Nana Mouskouri, I Will Always Love You - Whitney Houston …
Golobček - Majda Sepe in Marjana Deržaj, La Paloma - Freddy Quinn, Life Is Just What You Make It - Donny Osmond, Tina in Portorož 1905 – Bazar (in Slavko Ivančić), Alle porte del Sole - Gigliola Cinquetti, Love me do – The Beatles, Dugo će dugo boljeti - Darko Domijan, End of the line - The Traveling Wilburys, Utrip mladosti – Moni Kovačič, QuIl Est Loin LAmour - Nana Mouskouri, I Will Always Love You - Whitney Houston …
Naš gost v kmetijski oddaji je bil mag. Jože Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat. Pogledali smo na aktulano stanje žit, opozorili na pomen setve koruze v dovolj toplo zemljo in opozorili, da je zdaj čas za setev trav in travno deteljnih mešanic.
Naš gost v kmetijski oddaji je bil mag. Jože Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat. Pogledali smo na aktulano stanje žit, opozorili na pomen setve koruze v dovolj toplo zemljo in opozorili, da je zdaj čas za setev trav in travno deteljnih mešanic.
Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.
Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.
Kolo je zelo priročno in praktično prevozno sredstvo in še posebej v takih lepih pozno poletnih ali pa zgodnje jesenskih dneh, kot smo jim te dni priča, je kot nalašč da se z njim opravimo po opravkih, v službo, šolo ali pa preprosto na potep, da se naužijemo sonca in svežega zraka. A pri tem ne smemo pozabiti tudi na varnost, našo in varnost drugih udeležencev v prometu. Naš gost v današnjem jutru je bil Matjaž Traven iz kolesarskega centra Sevnica.
Kolo je zelo priročno in praktično prevozno sredstvo in še posebej v takih lepih pozno poletnih ali pa zgodnje jesenskih dneh, kot smo jim te dni priča, je kot nalašč da se z njim opravimo po opravkih, v službo, šolo ali pa preprosto na potep, da se naužijemo sonca in svežega zraka. A pri tem ne smemo pozabiti tudi na varnost, našo in varnost drugih udeležencev v prometu. Naš gost v današnjem jutru je bil Matjaž Traven iz kolesarskega centra Sevnica.
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srce je cigan – Majda Sepe, Mercie cherie – Udo Jürgens, Among my souvenirs – Connie Francis, Ko zrele trave spe in Oporsti mi – Braco Koren; An angel – Kelly Family, Lété Indien – Joe Dassin, Tipitipiti – Berta Ambrož, Ljubljanski zvon in Malaika – Ljupka Dimitrovska (druga za Ivico Šerfezijem); Senza Luce – Al Bano, We have all the time in the world – Louis Armstrong; Lutkica – Marjana Deržaj, Sviraj mi sviraj in Larina pjesma – Tereza Kesovija; Michaela – Bata Ilić; Moja zgodba – Ivanka Kraševec, Ballade pour Adeline – Richard Clayderman, Catch a falling star – Perry Como; Pridi, dala ti bom cvet – Eva Sršen, Lollipop – The Chordettes, Sugar baby love – The Rubettes, Can’t take my eyes off you – Vic Damone; Na deževen dan – Elda Viler; La derniere valse – Mireille Mathieu
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.