V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.
Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
Nadškof Marjan Turnšek se še iz časa, ko je študiral v Rimu, zaslužnega papeža spomni kot preprostega, domačega, srčnega človeka ter izjemnega govornika in teologa, z jasno in odločno teološko mislijo, »ki je v dokaj razburkanem času, ko je teologija na raznih koncih sveta malo pljuskala enkrat sem, enkrat tja, malo v modernizem, malo nazaj v konzervatizem, je iskal vedno neko jasno pot, po kateri bi ohranjal bistvo krščanskega sporočila.«
Nadškof Marjan Turnšek se še iz časa, ko je študiral v Rimu, zaslužnega papeža spomni kot preprostega, domačega, srčnega človeka ter izjemnega govornika in teologa, z jasno in odločno teološko mislijo, »ki je v dokaj razburkanem času, ko je teologija na raznih koncih sveta malo pljuskala enkrat sem, enkrat tja, malo v modernizem, malo nazaj v konzervatizem, je iskal vedno neko jasno pot, po kateri bi ohranjal bistvo krščanskega sporočila.«
Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.
Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.
Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.
Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.
Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.
Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.