Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.
Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.
Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.
Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.
Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.
Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.
Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.
Damijan Vizjak,
dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.
Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.
Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.
Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.
Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.
Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.
Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.
Damijan Vizjak,
dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani
Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice.
Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice.
Letošnji Dan tehnike bo tematsko namenjen okolju prijazni pridelavi sadja. Na ogled bo najsodobnejša kmetijska tehnika za pridelavo sadja, z vodenimi prikazi delovanja pa bodo poskrbeli za nazoren prikaz uporabe v praksi. Vse skupaj se bo jutri, v soboto 11. junija 2022 od 9. ure naprej odvijalo v sadovnjakih in na dvorišču podjetja EVROSAD v Krškem, pravi Martin Mavsar svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto.
Letošnji Dan tehnike bo tematsko namenjen okolju prijazni pridelavi sadja. Na ogled bo najsodobnejša kmetijska tehnika za pridelavo sadja, z vodenimi prikazi delovanja pa bodo poskrbeli za nazoren prikaz uporabe v praksi. Vse skupaj se bo jutri, v soboto 11. junija 2022 od 9. ure naprej odvijalo v sadovnjakih in na dvorišču podjetja EVROSAD v Krškem, pravi Martin Mavsar svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto.
V tokratni oddaji smo govorili o nakupu bele tehnike. Vsakič, ko se znajdemo pred tem izzivom, tehtamo, kaj najbolj šteje. Nekaj testov so naredili na Zvezi potrošnikov Slovenije, ugotovitve je z nami delil Boštjan Okorn.
V tokratni oddaji smo govorili o nakupu bele tehnike. Vsakič, ko se znajdemo pred tem izzivom, tehtamo, kaj najbolj šteje. Nekaj testov so naredili na Zvezi potrošnikov Slovenije, ugotovitve je z nami delil Boštjan Okorn.
Umetnost krašenja kruha je naslov tretje knjige mojstrice droženja Anite Šumer. Drožomanija je zajela že na tisoče drožomank in drožomanov, ki danes pečejo boljši kruh. S prikazanimi tehnikami krašenja in zavijanja bomo ob pomoči njene knjige lahko svojim umetniškim spretnostim namesto na tortah, sladicah in piškotih, tokrat dali duška na sveže vzhajanemu ali pečenemu kruhu. Tako olepotičeni in zaviti hlebčki so čudovita ideja tudi za darilo, saj so narejeni skrbno in z ljubeznijo.
Umetnost krašenja kruha je naslov tretje knjige mojstrice droženja Anite Šumer. Drožomanija je zajela že na tisoče drožomank in drožomanov, ki danes pečejo boljši kruh. S prikazanimi tehnikami krašenja in zavijanja bomo ob pomoči njene knjige lahko svojim umetniškim spretnostim namesto na tortah, sladicah in piškotih, tokrat dali duška na sveže vzhajanemu ali pečenemu kruhu. Tako olepotičeni in zaviti hlebčki so čudovita ideja tudi za darilo, saj so narejeni skrbno in z ljubeznijo.
Obstaja več vrst motenj vida, kot so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in druge, ki jih sodobna oftalmologija lahko tudi popolnoma odpravi z različnimi kirurškimi tehnikami. O zdravju oči smo govorili v Svetovalnici, naš gost je bil oftalmolog Franc Šalamun.
Obstaja več vrst motenj vida, kot so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in druge, ki jih sodobna oftalmologija lahko tudi popolnoma odpravi z različnimi kirurškimi tehnikami. O zdravju oči smo govorili v Svetovalnici, naš gost je bil oftalmolog Franc Šalamun.
Martin Mavsar je predstavil in povabil na sobotni Dan kmetijske tehnike, dr. Barbara Čeh pa predstavila trenutne dosežke v projektu LIFE BioTHOP - Vpeljava biorazgradljive vrvice v hmeljišča in uporaba hmeljevine v novih industrijskih produktih.
Martin Mavsar je predstavil in povabil na sobotni Dan kmetijske tehnike, dr. Barbara Čeh pa predstavila trenutne dosežke v projektu LIFE BioTHOP - Vpeljava biorazgradljive vrvice v hmeljišča in uporaba hmeljevine v novih industrijskih produktih.
Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?
Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.