Združili smo planinski kviz z opozorili za varno hojo v gore pozimi, slišali pa ste tudi povzetek s tiskovne konference, na katerei smo uradno zaključili našo poletno Srebrno diagonalo.
Idejni oče današnjega dogodka, radijski voditelj Blaž Lesnik je, ko je v družbi obeh Andrejev, naših tonskih mojstrov, v radijski eter vsem našim poslušalkam in poslušalcem dejal:Hvala lepa vsem, ki ste bili danes na Srebrni diagonali Slovenije ves čas z nami, vsem, ki smo vas srečevali na poti, predvsem pa tistim, ki ste darovali za namen današnje akcije! Ker vsota, ki je zbrana poplača vsak klanec, vsak napor, vse defekte!
V bistvu je šlo brez težav, krasno spremstvo imamo, ki je na dveh električnih kolesih v klancu pred nami rezalo zrak... zdi se, kot da vse skupaj prehitro mineva, dobro nam gre, tak krasen dan je, bo treba malce upočasniti, je Matjažu na vrhu Trojan, s krofom v roki razlagal Blaž. Super, užitek, fajn je bil značilno redkobeseden naš tehnik Andrej Novljan, ki je na ta podvig med radijci vsekakor najbolje pripravljen. Andrej Jerman pa je o svojih občutjih trojanskega klanca dodal:Super, glih razlagam da sem prav užival...! Vsem petim kolesarjem pa tudi njihovemu spremstvu je zdaj prav prišel planiran kratek počitek. Kmalu pa sledi spust proti Domžalam in naprej k Španu na Brezovici pri Ljubljani.
Že v Postojni so nekateri radijci iz električnih presedlali na običajna navadna kolesa in zelo požrtvovalno spremljali osnovno ekipo proti cilji. Posebej zagrizene so bile Nataša, Urša in Lidija, je iz postanka v Divači poročal Matjaž. Tam je prišlo namreč do postanka ob drugem gumi defektu na letošnji poti, ki ga je doživel Blaž, ampak mojstrske roke janeza Rožmana so zadevo uredile kot bi trenil.
Zanimivo je slišati, kako na podvig obeh Andrejev in Blaža gledajo njihove žene. Te so jim najbližje in so tudi najbolj neposredno vpletene.Tina Lesnik: Kot žena in zdravnica sem se te njegove ideje, ko je bila še v povojih ustrašila. To za nekoga, ki se s kolesarstvom ne ukvarja pofesionalno ni nekaj običajnega... A kmalu sem spoznala, da vse izvira iz notranje želje narediti nekaj dobrega ob radijski obletnici... Včasih je dobro iti ven iz tega vsakdana in narediti kakšno noro stvar!
Ob 10.00 pred 25 leti smo prvič pozdravili primorske poslušalce. Z mano je bila tudi Tanja Jakomin, bila je lepa sončna nedelja,svoje spomine na dogajanje pred četrt stoletja strne msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče.
Oba Andreja in Blaž ter Janez in Bernard odlično napredujejo na trasi Srebrne diagonale. V Petrovčah so se ustavili na kratkem počitku in mali malci in Jure, ki jih spremlja na motorju pravi, da se mu zdi, da je vse skupaj mala malca. Blaž pa je povedal: Odlično se počutimo, malce nas je gumi defekt spravil s tira, noge sicer že čutimo po 150 kilometrih...Tik pred klancem na Ponikvo, pred prehodom za železniško progo se je našim fantom na dveh kolesih zgodil gumi defekt. A za izkušene roke Janeza Rožmana je bila tudi to mala malca.
Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.