Narodni svet koroških Slovencev je v posebni izjavi zavrnil navedbe predsednika avstrijskega parlamenta dr. Wolfganga Sobotke o domnevnih nerešljivih »pravnih težavah« za uresničitev aktualnega avstrijskega vladnega programa za ustavnopravno in dejansko izboljšanje položaja »narodnih skupin v Avstriji«. Aprila 2011 je stranka Wolfganga Sobotke pristala na kompromis glede krajevnih napisov, ki je bil nepravičen, ker je bila 10-odstotna klavzula ustavnega sodišča potisnjena na stran in je narodna skupina izgubila 200 dvojezičnih krajevnih napisov. V zameno pa je bil obljubljen »nov in hiter zakon o narodnih skupinah.« Po skoraj 13 letih tega hitrega zakona, ki je zastarel, saj je v veljavi že od leta 1976, še vedno ni. NSKS tudi navaja: »Dve tretjini pripadnikov narodne skupnosti še vedno nimata dostopa do dvojezičnega sodstva, vendar lahko Slovenec iz Ljubljane ali Trsta, ker je državljan EU, na sodišču v Celovcu uporablja svoj materni jezik, koroški Slovenec pa ne. Ali lahko kdo to pojasni? V tem pogledu se Avstrijska državna pogodba že 68 let ne izvaja.«
Narodni svet koroških Slovencev je v posebni izjavi zavrnil navedbe predsednika avstrijskega parlamenta dr. Wolfganga Sobotke o domnevnih nerešljivih »pravnih težavah« za uresničitev aktualnega avstrijskega vladnega programa za ustavnopravno in dejansko izboljšanje položaja »narodnih skupin v Avstriji«. Aprila 2011 je stranka Wolfganga Sobotke pristala na kompromis glede krajevnih napisov, ki je bil nepravičen, ker je bila 10-odstotna klavzula ustavnega sodišča potisnjena na stran in je narodna skupina izgubila 200 dvojezičnih krajevnih napisov. V zameno pa je bil obljubljen »nov in hiter zakon o narodnih skupinah.« Po skoraj 13 letih tega hitrega zakona, ki je zastarel, saj je v veljavi že od leta 1976, še vedno ni. NSKS tudi navaja: »Dve tretjini pripadnikov narodne skupnosti še vedno nimata dostopa do dvojezičnega sodstva, vendar lahko Slovenec iz Ljubljane ali Trsta, ker je državljan EU, na sodišču v Celovcu uporablja svoj materni jezik, koroški Slovenec pa ne. Ali lahko kdo to pojasni? V tem pogledu se Avstrijska državna pogodba že 68 let ne izvaja.«
Prof. Petrič je tokrat spregovoril o pomenu človekovih pravic, novi sodnici Haaškega sodišča iz Slovenije, odločitvi sodišča EU o ukrepih v času covida, ki je drugačno od prakse v Sloveniji. Posebno pozornost je namenil spremembi ustave pri imenovanju sodnikov. Ustavil se je pri vprašanju depolitizacije (tudi v primeru RTV zakona), pri skrbi oblasti za medije, pri civilni družbi in njeni zlizanosti z oblastjo … V zadnjem delu oddaje tudi o razmerah v Gazi, Palestini oziroma Sveti deželi.
Prof. Petrič je tokrat spregovoril o pomenu človekovih pravic, novi sodnici Haaškega sodišča iz Slovenije, odločitvi sodišča EU o ukrepih v času covida, ki je drugačno od prakse v Sloveniji. Posebno pozornost je namenil spremembi ustave pri imenovanju sodnikov. Ustavil se je pri vprašanju depolitizacije (tudi v primeru RTV zakona), pri skrbi oblasti za medije, pri civilni družbi in njeni zlizanosti z oblastjo … V zadnjem delu oddaje tudi o razmerah v Gazi, Palestini oziroma Sveti deželi.
V teh dneh je minilo 80 let od montiranega revolucionarnega Kočevskega procesa, ki je po kapitulaciji Italije v prvih dneh oktobra 1943 pokazal obračun z idejnimi nasprotniki komunističnega gibanja. V oddaji Moja zgodba smo govorili o enem izmed izmed obsojenih, to je bil Boris Kovač, član kraljeve vojske v domovini, ki je bil s sodbo Vrhovnega sodišča aprila 2022 uradno oproščen obsodbe veleizdaje. O tem je njegov brat Milan Zdravko Kovač pred nekaj tedni izdal tudi knjigo, ki je izšla pri založbi Družina. Avtor v oddaji izraža tudi žalost zaradi slovenskega razkola in poudarja pomen sprave za blagostanje v naši državi.
V teh dneh je minilo 80 let od montiranega revolucionarnega Kočevskega procesa, ki je po kapitulaciji Italije v prvih dneh oktobra 1943 pokazal obračun z idejnimi nasprotniki komunističnega gibanja. V oddaji Moja zgodba smo govorili o enem izmed izmed obsojenih, to je bil Boris Kovač, član kraljeve vojske v domovini, ki je bil s sodbo Vrhovnega sodišča aprila 2022 uradno oproščen obsodbe veleizdaje. O tem je njegov brat Milan Zdravko Kovač pred nekaj tedni izdal tudi knjigo, ki je izšla pri založbi Družina. Avtor v oddaji izraža tudi žalost zaradi slovenskega razkola in poudarja pomen sprave za blagostanje v naši državi.
Deček je povabil svojega prijatelja na ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.