Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|8. 2. 2024
444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

VEČ ...|8. 2. 2024
444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 5. 2022
353. oddaja

Pesmi s prvega festivala Slovenska popevka 1962: Mandolina – Stane Mancini, Prelepa si bela Ljubljana – Sonja Hočevar in Stane Mancini, Ne pali svetla u sumrak – Lola Novaković, Pojdi spet na Bled – Majda Sepe, Zvezde padajo v noč - Marjana Deržaj, Sivi zidovi starega mesta – Rafko Irgolič, Kramljanje v mraku – Matija Cerar, Mandolina – Beti Jurković, Daj mi roko – Marjana Deržaj, Glas stare ure – Majda Sepe, Marijana – Rafko Irgolič, Kaj mi mar – Matija Cerar …  

353. oddaja

Pesmi s prvega festivala Slovenska popevka 1962: Mandolina – Stane Mancini, Prelepa si bela Ljubljana – Sonja Hočevar in Stane Mancini, Ne pali svetla u sumrak – Lola Novaković, Pojdi spet na Bled – Majda Sepe, Zvezde padajo v noč - Marjana Deržaj, Sivi zidovi starega mesta – Rafko Irgolič, Kramljanje v mraku – Matija Cerar, Mandolina – Beti Jurković, Daj mi roko – Marjana Deržaj, Glas stare ure – Majda Sepe, Marijana – Rafko Irgolič, Kaj mi mar – Matija Cerar …  

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

353. oddaja

Pesmi s prvega festivala Slovenska popevka 1962: Mandolina – Stane Mancini, Prelepa si bela Ljubljana – Sonja Hočevar in Stane Mancini, Ne pali svetla u sumrak – Lola Novaković, Pojdi spet na Bled – Majda Sepe, Zvezde padajo v noč - Marjana Deržaj, Sivi zidovi starega mesta – Rafko Irgolič, Kramljanje v mraku – Matija Cerar, Mandolina – Beti Jurković, Daj mi roko – Marjana Deržaj, Glas stare ure – Majda Sepe, Marijana – Rafko Irgolič, Kaj mi mar – Matija Cerar …  

VEČ ...|12. 5. 2022
353. oddaja

Pesmi s prvega festivala Slovenska popevka 1962: Mandolina – Stane Mancini, Prelepa si bela Ljubljana – Sonja Hočevar in Stane Mancini, Ne pali svetla u sumrak – Lola Novaković, Pojdi spet na Bled – Majda Sepe, Zvezde padajo v noč - Marjana Deržaj, Sivi zidovi starega mesta – Rafko Irgolič, Kramljanje v mraku – Matija Cerar, Mandolina – Beti Jurković, Daj mi roko – Marjana Deržaj, Glas stare ure – Majda Sepe, Marijana – Rafko Irgolič, Kaj mi mar – Matija Cerar …  

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|22. 9. 2021
Glasbene novosti in Whitney Houston

V prvem delu oddaje nekaj nagrajenih pesmi s preteklega festivala Slovenska popevka. V nadaljevanju pa življenjska zgodba in glasba Whitney Houston.

Glasbene novosti in Whitney Houston

V prvem delu oddaje nekaj nagrajenih pesmi s preteklega festivala Slovenska popevka. V nadaljevanju pa življenjska zgodba in glasba Whitney Houston.

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Glasbene novosti in Whitney Houston

V prvem delu oddaje nekaj nagrajenih pesmi s preteklega festivala Slovenska popevka. V nadaljevanju pa življenjska zgodba in glasba Whitney Houston.

VEČ ...|22. 9. 2021
Glasbene novosti in Whitney Houston

V prvem delu oddaje nekaj nagrajenih pesmi s preteklega festivala Slovenska popevka. V nadaljevanju pa življenjska zgodba in glasba Whitney Houston.

Marjan BuničJure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 9. 2019
Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka

S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka

S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

kultura

Kulturni utrinki

Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka
S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.
VEČ ...|16. 9. 2019
Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka
S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

Jože Bartolj

kultura

Petkov večer

VEČ ...|13. 9. 2019
Slovenska popevka

Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.

Slovenska popevka

Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.

družbaglasbaslovenska popevka

Petkov večer

Slovenska popevka
Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.
VEČ ...|13. 9. 2019
Slovenska popevka
Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.

Marjan Bunič

družbaglasbaslovenska popevka

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 9. 2018
Frankie Avalon, The four seasons, Herve Vilard, Marjana Deržaj

Na predzadnji dan letošnjega meteorološkega poletja smo med drugim v oddajo z zimzeleno glasbo uvrstili skladbe: Moj Portorož (Janko Ropret), Der Sommer Geht (Conny Froboess), Venus (Frankie Avalon, ki je 18. septembra praznoval 78. rojstni dan), Vračajo se ladje (Irena Kohont s Slovenske popevke 1963), Dok traje ljeto (Maruška Šinković in Ivo Robić s festivala Split 1965), Big girls dont cry (The four seasons), Cvet v laseh (Marjana Deržaj s Slovenske popevke 1968), La Lontananza (Domenico Modugno), Weve only just begun (Carpenters), Spomin (Janez Bončina z ans. Srce, Slovenska popevka 1973), Jai Envie (Herve Vilard), Sugar, sugar (The Archies), Sneguljčica (Rafko Irgolič s Slovenske popevke 1963), Endlessly (Brook Benton, rodil se je 19. septembra 1931)

Frankie Avalon, The four seasons, Herve Vilard, Marjana Deržaj

Na predzadnji dan letošnjega meteorološkega poletja smo med drugim v oddajo z zimzeleno glasbo uvrstili skladbe: Moj Portorož (Janko Ropret), Der Sommer Geht (Conny Froboess), Venus (Frankie Avalon, ki je 18. septembra praznoval 78. rojstni dan), Vračajo se ladje (Irena Kohont s Slovenske popevke 1963), Dok traje ljeto (Maruška Šinković in Ivo Robić s festivala Split 1965), Big girls dont cry (The four seasons), Cvet v laseh (Marjana Deržaj s Slovenske popevke 1968), La Lontananza (Domenico Modugno), Weve only just begun (Carpenters), Spomin (Janez Bončina z ans. Srce, Slovenska popevka 1973), Jai Envie (Herve Vilard), Sugar, sugar (The Archies), Sneguljčica (Rafko Irgolič s Slovenske popevke 1963), Endlessly (Brook Benton, rodil se je 19. septembra 1931)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Frankie Avalon, The four seasons, Herve Vilard, Marjana Deržaj
Na predzadnji dan letošnjega meteorološkega poletja smo med drugim v oddajo z zimzeleno glasbo uvrstili skladbe: Moj Portorož (Janko Ropret), Der Sommer Geht (Conny Froboess), Venus (Frankie Avalon, ki je 18. septembra praznoval 78. rojstni dan), Vračajo se ladje (Irena Kohont s Slovenske popevke 1963), Dok traje ljeto (Maruška Šinković in Ivo Robić s festivala Split 1965), Big girls dont cry (The four seasons), Cvet v laseh (Marjana Deržaj s Slovenske popevke 1968), La Lontananza (Domenico Modugno), Weve only just begun (Carpenters), Spomin (Janez Bončina z ans. Srce, Slovenska popevka 1973), Jai Envie (Herve Vilard), Sugar, sugar (The Archies), Sneguljčica (Rafko Irgolič s Slovenske popevke 1963), Endlessly (Brook Benton, rodil se je 19. septembra 1931)
VEČ ...|20. 9. 2018
Frankie Avalon, The four seasons, Herve Vilard, Marjana Deržaj
Na predzadnji dan letošnjega meteorološkega poletja smo med drugim v oddajo z zimzeleno glasbo uvrstili skladbe: Moj Portorož (Janko Ropret), Der Sommer Geht (Conny Froboess), Venus (Frankie Avalon, ki je 18. septembra praznoval 78. rojstni dan), Vračajo se ladje (Irena Kohont s Slovenske popevke 1963), Dok traje ljeto (Maruška Šinković in Ivo Robić s festivala Split 1965), Big girls dont cry (The four seasons), Cvet v laseh (Marjana Deržaj s Slovenske popevke 1968), La Lontananza (Domenico Modugno), Weve only just begun (Carpenters), Spomin (Janez Bončina z ans. Srce, Slovenska popevka 1973), Jai Envie (Herve Vilard), Sugar, sugar (The Archies), Sneguljčica (Rafko Irgolič s Slovenske popevke 1963), Endlessly (Brook Benton, rodil se je 19. septembra 1931)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 7. 2018
Popevke skladatelja Mojmirja Sepeta

Bele ladje, Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Vzameš me v roke, Moje orglice ... to so naslovi popevk skladatelja Mojmirja Sepeta, ki smo jih slišali v tokratni oddaji. Mojimir Sepe se je narmeč rodil 11. julija 1930, torej je obeležil 88. rojstni dan. Kot skaldatelj se ni uveljavljal na prvih festivalih v Opatiji. S festivalom Slovenska popevka pa se je začela zmagoslavna pot tega našega najpomembnejšega skladatelja tovrstnih pesmi, ki je znal vedno najti tudi odlične pisce besedil. Ena njegovih prvih uspešnic je Zemlja pleše, ki sta jo zapela Majda Sepe in Nino Robić, oba sta bila opažena tudi leta 1962 na Bledu v popevki Zemlja pleše. Sepe je prvo festivalsko zmago doživel leta 1963 z Malokdaj se srečava (Beti Jurković in Lado Leskovar). Veliko zmagoslavje pa je doživel leta 1964, ko sta Poletno noč (besedilo Elza Budau) zapeli Marjana Deržaj in Beti Jurković - obe odlično, a je Marjanina izvedba tako navdušila občinstvo, da je takrat postala prva dama slovenske popevke. Velik uspeh je doživel tudi leta 1967 z Vzameš me v roke (poje Elda Viler) in l. 1972 z odlično Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe) ...

Popevke skladatelja Mojmirja Sepeta

Bele ladje, Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Vzameš me v roke, Moje orglice ... to so naslovi popevk skladatelja Mojmirja Sepeta, ki smo jih slišali v tokratni oddaji. Mojimir Sepe se je narmeč rodil 11. julija 1930, torej je obeležil 88. rojstni dan. Kot skaldatelj se ni uveljavljal na prvih festivalih v Opatiji. S festivalom Slovenska popevka pa se je začela zmagoslavna pot tega našega najpomembnejšega skladatelja tovrstnih pesmi, ki je znal vedno najti tudi odlične pisce besedil. Ena njegovih prvih uspešnic je Zemlja pleše, ki sta jo zapela Majda Sepe in Nino Robić, oba sta bila opažena tudi leta 1962 na Bledu v popevki Zemlja pleše. Sepe je prvo festivalsko zmago doživel leta 1963 z Malokdaj se srečava (Beti Jurković in Lado Leskovar). Veliko zmagoslavje pa je doživel leta 1964, ko sta Poletno noč (besedilo Elza Budau) zapeli Marjana Deržaj in Beti Jurković - obe odlično, a je Marjanina izvedba tako navdušila občinstvo, da je takrat postala prva dama slovenske popevke. Velik uspeh je doživel tudi leta 1967 z Vzameš me v roke (poje Elda Viler) in l. 1972 z odlično Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe) ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Popevke skladatelja Mojmirja Sepeta
Bele ladje, Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Vzameš me v roke, Moje orglice ... to so naslovi popevk skladatelja Mojmirja Sepeta, ki smo jih slišali v tokratni oddaji. Mojimir Sepe se je narmeč rodil 11. julija 1930, torej je obeležil 88. rojstni dan. Kot skaldatelj se ni uveljavljal na prvih festivalih v Opatiji. S festivalom Slovenska popevka pa se je začela zmagoslavna pot tega našega najpomembnejšega skladatelja tovrstnih pesmi, ki je znal vedno najti tudi odlične pisce besedil. Ena njegovih prvih uspešnic je Zemlja pleše, ki sta jo zapela Majda Sepe in Nino Robić, oba sta bila opažena tudi leta 1962 na Bledu v popevki Zemlja pleše. Sepe je prvo festivalsko zmago doživel leta 1963 z Malokdaj se srečava (Beti Jurković in Lado Leskovar). Veliko zmagoslavje pa je doživel leta 1964, ko sta Poletno noč (besedilo Elza Budau) zapeli Marjana Deržaj in Beti Jurković - obe odlično, a je Marjanina izvedba tako navdušila občinstvo, da je takrat postala prva dama slovenske popevke. Velik uspeh je doživel tudi leta 1967 z Vzameš me v roke (poje Elda Viler) in l. 1972 z odlično Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe) ...
VEČ ...|12. 7. 2018
Popevke skladatelja Mojmirja Sepeta
Bele ladje, Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Vzameš me v roke, Moje orglice ... to so naslovi popevk skladatelja Mojmirja Sepeta, ki smo jih slišali v tokratni oddaji. Mojimir Sepe se je narmeč rodil 11. julija 1930, torej je obeležil 88. rojstni dan. Kot skaldatelj se ni uveljavljal na prvih festivalih v Opatiji. S festivalom Slovenska popevka pa se je začela zmagoslavna pot tega našega najpomembnejšega skladatelja tovrstnih pesmi, ki je znal vedno najti tudi odlične pisce besedil. Ena njegovih prvih uspešnic je Zemlja pleše, ki sta jo zapela Majda Sepe in Nino Robić, oba sta bila opažena tudi leta 1962 na Bledu v popevki Zemlja pleše. Sepe je prvo festivalsko zmago doživel leta 1963 z Malokdaj se srečava (Beti Jurković in Lado Leskovar). Veliko zmagoslavje pa je doživel leta 1964, ko sta Poletno noč (besedilo Elza Budau) zapeli Marjana Deržaj in Beti Jurković - obe odlično, a je Marjanina izvedba tako navdušila občinstvo, da je takrat postala prva dama slovenske popevke. Velik uspeh je doživel tudi leta 1967 z Vzameš me v roke (poje Elda Viler) in l. 1972 z odlično Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe) ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|8. 2. 2018
Prešervov dan in Slovenska popevka

Slovenske popevke, sploh tiste, ki so bile predstavljene na istoimenskem festivalu, so pomembno prispevale k trdnosti temelja jezik-kultura, ki je pripomogel, da smo Slovenci leta 1991 dobili svojo lastno državo. Jezik in kultura sta nas ohranjala skozi stoletja. V času, ko smo živeli v Jugoslaviji, smo imeli Slovenci svoj festival popevk. Ta je v državi, kjer je bil prevladujoči srbohrvaški jezik, slovenskim piscem omogočal, da so pisali pesmi v maternem jeziku, ljudje pa so se z njimi lahko povsem poistovetili. K temu so ogromno dodali odlični skladatelji ter izvajalci, pevke in pevci: Marjana Deržaj, Beti Jurkovič, Jelka Cvetežar, Stane Mancini, Lado Leskovar, Irena Kohont, Majda Sepe, Elda Viler, Ditka Haberl ...

Prešervov dan in Slovenska popevka

Slovenske popevke, sploh tiste, ki so bile predstavljene na istoimenskem festivalu, so pomembno prispevale k trdnosti temelja jezik-kultura, ki je pripomogel, da smo Slovenci leta 1991 dobili svojo lastno državo. Jezik in kultura sta nas ohranjala skozi stoletja. V času, ko smo živeli v Jugoslaviji, smo imeli Slovenci svoj festival popevk. Ta je v državi, kjer je bil prevladujoči srbohrvaški jezik, slovenskim piscem omogočal, da so pisali pesmi v maternem jeziku, ljudje pa so se z njimi lahko povsem poistovetili. K temu so ogromno dodali odlični skladatelji ter izvajalci, pevke in pevci: Marjana Deržaj, Beti Jurkovič, Jelka Cvetežar, Stane Mancini, Lado Leskovar, Irena Kohont, Majda Sepe, Elda Viler, Ditka Haberl ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Prešervov dan in Slovenska popevka
Slovenske popevke, sploh tiste, ki so bile predstavljene na istoimenskem festivalu, so pomembno prispevale k trdnosti temelja jezik-kultura, ki je pripomogel, da smo Slovenci leta 1991 dobili svojo lastno državo. Jezik in kultura sta nas ohranjala skozi stoletja. V času, ko smo živeli v Jugoslaviji, smo imeli Slovenci svoj festival popevk. Ta je v državi, kjer je bil prevladujoči srbohrvaški jezik, slovenskim piscem omogočal, da so pisali pesmi v maternem jeziku, ljudje pa so se z njimi lahko povsem poistovetili. K temu so ogromno dodali odlični skladatelji ter izvajalci, pevke in pevci: Marjana Deržaj, Beti Jurkovič, Jelka Cvetežar, Stane Mancini, Lado Leskovar, Irena Kohont, Majda Sepe, Elda Viler, Ditka Haberl ...
VEČ ...|8. 2. 2018
Prešervov dan in Slovenska popevka
Slovenske popevke, sploh tiste, ki so bile predstavljene na istoimenskem festivalu, so pomembno prispevale k trdnosti temelja jezik-kultura, ki je pripomogel, da smo Slovenci leta 1991 dobili svojo lastno državo. Jezik in kultura sta nas ohranjala skozi stoletja. V času, ko smo živeli v Jugoslaviji, smo imeli Slovenci svoj festival popevk. Ta je v državi, kjer je bil prevladujoči srbohrvaški jezik, slovenskim piscem omogočal, da so pisali pesmi v maternem jeziku, ljudje pa so se z njimi lahko povsem poistovetili. K temu so ogromno dodali odlični skladatelji ter izvajalci, pevke in pevci: Marjana Deržaj, Beti Jurkovič, Jelka Cvetežar, Stane Mancini, Lado Leskovar, Irena Kohont, Majda Sepe, Elda Viler, Ditka Haberl ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Blaž Lesnik

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Doživetja narave

VEČ ...|12. 4. 2024
Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Blaž Lesnik

naravahojaplaninstvoliteraturagrapepohodništvo

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2024
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2024
59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

Nataša Ličen

izobraževanjedružbaduhovnostodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Blaž Lesnik

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2024
Dvojno za soseda

Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Dvojno za soseda

Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost