Oktobra lani se je sklenila prva faza sinode v Cerkvi. O tem, kaj njeni sklepi pomenijo za ljudi in kaj se v Sloveniji v tem času dogaja v duhu sinodalnosti, smo govorili s škofovim vikarjem v Kopru msgr. Slavkom Rebcem in sociologom dr. Igorjem Bahovcem.
Oktobra lani se je sklenila prva faza sinode v Cerkvi. O tem, kaj njeni sklepi pomenijo za ljudi in kaj se v Sloveniji v tem času dogaja v duhu sinodalnosti, smo govorili s škofovim vikarjem v Kopru msgr. Slavkom Rebcem in sociologom dr. Igorjem Bahovcem.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Smo v letu zadnje faze sinodalne poti. Zato smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve slišali ozadje tega dogajanja v Cerkvi, ki želi odrešenjsko sporočilo podariti vsem ljudem sveta. Na Srečanju Treh Slovenij v Tinjah je o zgodovinskem ozadju drugega vatikanskega koncila in sinode spregovoril duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. V luči sinode je opozoril, da se danes več ne slišimo med seboj ter dodal, da nam je sinoda odprla pot za poslušanje drug drugega.
Smo v letu zadnje faze sinodalne poti. Zato smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve slišali ozadje tega dogajanja v Cerkvi, ki želi odrešenjsko sporočilo podariti vsem ljudem sveta. Na Srečanju Treh Slovenij v Tinjah je o zgodovinskem ozadju drugega vatikanskega koncila in sinode spregovoril duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. V luči sinode je opozoril, da se danes več ne slišimo med seboj ter dodal, da nam je sinoda odprla pot za poslušanje drug drugega.
V nedeljo sta v Tinjah sodelovala novomeški škof dr. Andrej Saje in krški škof dr. Jože Marketz, ki sta spregovorila o sinodi in njenih mnogoterih sadovih. Dvodnevno novoletno srečanje v Tinjah se je zaključilo s sveto mašo ob somaševanju obeh škofov.
V nedeljo sta v Tinjah sodelovala novomeški škof dr. Andrej Saje in krški škof dr. Jože Marketz, ki sta spregovorila o sinodi in njenih mnogoterih sadovih. Dvodnevno novoletno srečanje v Tinjah se je zaključilo s sveto mašo ob somaševanju obeh škofov.
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je papež povedal 7000 otrokom z vsega sveta, s katerimi se je srečal v ponedeljek popoldne. V javnosti še vedno odmeva sinoda, zato smo za vas tokrat pripravili vtis ene od žensk na sinodi predsednice Gibanja fokolarov Margaret Karram. Med drugim je poudaril, da je poleg vsega, o čemer so mediji poročali, najbolj doživela svetost Cerkve. V studio pa smo povabili tudi slovenska predstavnika na svetovnem srečanju pripadnikov Prenove Duhu, ki jih je sprejel tudi sveti oče. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je papež povedal 7000 otrokom z vsega sveta, s katerimi se je srečal v ponedeljek popoldne. V javnosti še vedno odmeva sinoda, zato smo za vas tokrat pripravili vtis ene od žensk na sinodi predsednice Gibanja fokolarov Margaret Karram. Med drugim je poudaril, da je poleg vsega, o čemer so mediji poročali, najbolj doživela svetost Cerkve. V studio pa smo povabili tudi slovenska predstavnika na svetovnem srečanju pripadnikov Prenove Duhu, ki jih je sprejel tudi sveti oče. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji smo povzeli glavne dogodke, ki jih je v tem tednu vodil papež, celjski škof Maksimilijan Matjaž pa je strnil vtise po sinodi o sinodalnosti in povedal, kako se bo ta sedaj nadaljevala.
V oddaji smo povzeli glavne dogodke, ki jih je v tem tednu vodil papež, celjski škof Maksimilijan Matjaž pa je strnil vtise po sinodi o sinodalnosti in povedal, kako se bo ta sedaj nadaljevala.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?