Utrip dneva dne 12. 5.

• Opozicija vlado obtožuje omejevanja slovenskega kmeta in kmetijstva. Koalicija opozicijo, da nezadovoljstvo kmetov zlorablja v politične namene.
• V Zbornici zdravstvene nege svarijo, da skrb za bolnike zaradi premajhnega števila medicinskih sester postaja okrnjena.
• V Mariboru jutri prvi Pohod za življenje.
• Kakšna bo sestava sveta za otroke in družino? Brez predstavnikov organizacij, ki so v preteklosti odločilno prispevale k zakonodajnim pobudam v korist družin.
• Papež na konferenci o stanju rodnosti: Če družba ni rodovitna, se izrodi v žalost.
• Vreme – tudi prihodnji dnevi oblačni in deževni.

Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Mozaik dneva dne 17. 1.

• Nova Slovenija zahteva sklic seje odbora za kmetijstvo; v ospredju bo živinoreja.
• Rok Čakš od jutrišnjega vrha koalicije, ko naj bi reševali zdravstvo, ne pričakuje veliko.
• Bruselj predstavil pobudo za pomoč evropskim regijam z nizko rodnostjo.
• Vreme: Zvečer bo v notranjosti Slovenije snežilo. Jutri bo spremenljivo s kakšno ploho.

Brez rodnosti ni prihodnosti

Da brez rodnosti ne bo prihodnosti, so poudarili udeleženci prvega srečanja o rodnosti, ki se sredi maja potekal v Rimu. Upadanje rodnosti ni le vprašanje družine, ampak je vezano tudi na področje pokojnin, ekonomije in družbe nasploh. Za vas smo pripravili daljšo reportažo s poudarki nagovorov udeležncev, med katerimi je bil tudi papež Frančišek. V tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pa smo slišali tudi pogovor s predsednikom Karitas Indija. Vemo, da je ta ogromna dežela doživela katastrofalne posledice Covida. V pogovoru smo izvedeli, kako lahko ljudem pomaga Cerkev in kako deluje tamkajšnja Karitas.

Utrip dneva dne 14. 5.

• Sindikati: kjer ni dialoga, nastopi konflikt, minister Cigler Kralj: vrata so vedno odprta.
• Odgovorni v vladi: preprečili smo katastrofo na trgu dela, lahko smo optimisti.
• Pogoj PCT bo ostal tudi v zeleni fazi. V cerkvah tudi zborovsko petje, a z maskami.
• V času epidemije so se duševne stiske povečale, število hospitalizacij še raste.
• Miha Pogačnik: Palestinski Hamas ob napadih na Izrael vrši dvakratni vojni zločin.
• Papež na kongresu o rodnosti v Evropi: Brez rojstev otrok naša družba nima prihodnosti.
• Zunanji minister Anže Logar je danes gostil andorsko kolegico
• Predsednik Pahor pred vrhom procesa Brdo-Brioni danes v Beogradu pri Vučiću
• Mladi od julija tudi v prostovoljno služenje vojaščine; čaka jih denarna nagrada.
• Vreme: Preostali del dneva in jutri bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Vabilo na Posvet o češnji 2019

Čeprav češnja najbolj uspeva na celotnem območju Primorske, in predvsem zaradi zgodnje pridelave lahko pomeni zanimivo tržno priložnost, pa se njena pridelava v zadnjih letih širi. V zadnjih desetletjih smo priča povečanju tržne pridelave češenj z uvajanjem šibkih podlag, namakanja, redne rezi, gnojenja in varstva. Češnjeva drevesa so manjša, vstop v rodnost hitrejši in obiranje lažje z večjo storilnostjo. Plodovi češenj so kakovostnejši (debelejši, okusnejši, bolj trpežni), kar je posledica novih sort v sadnem izboru. O vsem tem bo v petek 22. februarja govora na letošnjem Posvetu o češnji, ki se bo odvijal na Biotehniški fakulteti.