Informativne oddaje

VEČ ...|19. 3. 2024
Utrip dneva dne 19. 3.

  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.

Utrip dneva dne 19. 3.

  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 3.
  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.
VEČ ...|19. 3. 2024
Utrip dneva dne 19. 3.
  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Kulturni utrinki

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Jože Bartolj

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 2. 2024
Mozaik dneva dne 19. 2.

  • Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da v Kamniku ne ukinja nujne medicinske pomoči.
  • SDS po skupnem političnem dogovoru umaknil predlog za razpis referenduma o Jeku 2.
  • Urednik portala Domovina Nahtigal za Radio Ognjišče o pestrem političnem dogajanju v SDS, SD in vladi.
  • Vreme: Jutri sprva oblačno, čez dan se bo zjasnilo, temperature pa od 9 do 15, na Primorskem okoli 17 °C.

Mozaik dneva dne 19. 2.

  • Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da v Kamniku ne ukinja nujne medicinske pomoči.
  • SDS po skupnem političnem dogovoru umaknil predlog za razpis referenduma o Jeku 2.
  • Urednik portala Domovina Nahtigal za Radio Ognjišče o pestrem političnem dogajanju v SDS, SD in vladi.
  • Vreme: Jutri sprva oblačno, čez dan se bo zjasnilo, temperature pa od 9 do 15, na Primorskem okoli 17 °C.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 19. 2.
  • Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da v Kamniku ne ukinja nujne medicinske pomoči.
  • SDS po skupnem političnem dogovoru umaknil predlog za razpis referenduma o Jeku 2.
  • Urednik portala Domovina Nahtigal za Radio Ognjišče o pestrem političnem dogajanju v SDS, SD in vladi.
  • Vreme: Jutri sprva oblačno, čez dan se bo zjasnilo, temperature pa od 9 do 15, na Primorskem okoli 17 °C.
VEČ ...|19. 2. 2024
Mozaik dneva dne 19. 2.
  • Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da v Kamniku ne ukinja nujne medicinske pomoči.
  • SDS po skupnem političnem dogovoru umaknil predlog za razpis referenduma o Jeku 2.
  • Urednik portala Domovina Nahtigal za Radio Ognjišče o pestrem političnem dogajanju v SDS, SD in vladi.
  • Vreme: Jutri sprva oblačno, čez dan se bo zjasnilo, temperature pa od 9 do 15, na Primorskem okoli 17 °C.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 2. 2024
Predlagajte kandidate za nagrado Pevle Merku

Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja.  Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.  

Predlagajte kandidate za nagrado Pevle Merku

Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja.  Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.  

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Predlagajte kandidate za nagrado Pevle Merku

Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja.  Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.  

VEČ ...|1. 2. 2024
Predlagajte kandidate za nagrado Pevle Merku

Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja.  Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|24. 1. 2024
Utrip dneva dne 24. 1.

  • Slovenija bo izdala za 250 milijonov evrov državnih obveznic, ki bodo namenjene državljanom.
  • Vlada in sindikati javnega sektorja po daljšem zastoju spet v pogajanja o prenovi plačnega sistema.
  • SDS: Interpelacijo vlagamo, ker menimo, da Stojmenova Duh svoje delo opravlja nevestno, netransparentno in nesmotrno.
  • Ministrstvo: Bolniške liste je treba izdajati. Po mnenju Fidesa za takšno navodilo ni pravne podlage.
  • Gregorčič: nova medijska zakonodaja prinaša krnitev svobode izražanja.
  • Zunanja ministrica Fajon v Varnostnem svetu pozvala k prekinitvi ognja v Gazi in vzpostavitvi palestinske države.
  • Minister Kumer- Za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne še prezgodaj.
  • Švedska korak bližje NATU.
  • Šport: Slovenski rokometaši ugnali Dance in se bodo v borili za peto mesto na evropskem prvenstvu. Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Schladmingu.
  • Vreme: jutri bolj oblačno, čez dan še kakšno stopinjo topleje kot danes.

Utrip dneva dne 24. 1.

  • Slovenija bo izdala za 250 milijonov evrov državnih obveznic, ki bodo namenjene državljanom.
  • Vlada in sindikati javnega sektorja po daljšem zastoju spet v pogajanja o prenovi plačnega sistema.
  • SDS: Interpelacijo vlagamo, ker menimo, da Stojmenova Duh svoje delo opravlja nevestno, netransparentno in nesmotrno.
  • Ministrstvo: Bolniške liste je treba izdajati. Po mnenju Fidesa za takšno navodilo ni pravne podlage.
  • Gregorčič: nova medijska zakonodaja prinaša krnitev svobode izražanja.
  • Zunanja ministrica Fajon v Varnostnem svetu pozvala k prekinitvi ognja v Gazi in vzpostavitvi palestinske države.
  • Minister Kumer- Za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne še prezgodaj.
  • Švedska korak bližje NATU.
  • Šport: Slovenski rokometaši ugnali Dance in se bodo v borili za peto mesto na evropskem prvenstvu. Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Schladmingu.
  • Vreme: jutri bolj oblačno, čez dan še kakšno stopinjo topleje kot danes.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 24. 1.
  • Slovenija bo izdala za 250 milijonov evrov državnih obveznic, ki bodo namenjene državljanom.
  • Vlada in sindikati javnega sektorja po daljšem zastoju spet v pogajanja o prenovi plačnega sistema.
  • SDS: Interpelacijo vlagamo, ker menimo, da Stojmenova Duh svoje delo opravlja nevestno, netransparentno in nesmotrno.
  • Ministrstvo: Bolniške liste je treba izdajati. Po mnenju Fidesa za takšno navodilo ni pravne podlage.
  • Gregorčič: nova medijska zakonodaja prinaša krnitev svobode izražanja.
  • Zunanja ministrica Fajon v Varnostnem svetu pozvala k prekinitvi ognja v Gazi in vzpostavitvi palestinske države.
  • Minister Kumer- Za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne še prezgodaj.
  • Švedska korak bližje NATU.
  • Šport: Slovenski rokometaši ugnali Dance in se bodo v borili za peto mesto na evropskem prvenstvu. Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Schladmingu.
  • Vreme: jutri bolj oblačno, čez dan še kakšno stopinjo topleje kot danes.
VEČ ...|24. 1. 2024
Utrip dneva dne 24. 1.
  • Slovenija bo izdala za 250 milijonov evrov državnih obveznic, ki bodo namenjene državljanom.
  • Vlada in sindikati javnega sektorja po daljšem zastoju spet v pogajanja o prenovi plačnega sistema.
  • SDS: Interpelacijo vlagamo, ker menimo, da Stojmenova Duh svoje delo opravlja nevestno, netransparentno in nesmotrno.
  • Ministrstvo: Bolniške liste je treba izdajati. Po mnenju Fidesa za takšno navodilo ni pravne podlage.
  • Gregorčič: nova medijska zakonodaja prinaša krnitev svobode izražanja.
  • Zunanja ministrica Fajon v Varnostnem svetu pozvala k prekinitvi ognja v Gazi in vzpostavitvi palestinske države.
  • Minister Kumer- Za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne še prezgodaj.
  • Švedska korak bližje NATU.
  • Šport: Slovenski rokometaši ugnali Dance in se bodo v borili za peto mesto na evropskem prvenstvu. Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Schladmingu.
  • Vreme: jutri bolj oblačno, čez dan še kakšno stopinjo topleje kot danes.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 1. 2024
Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

VEČ ...|22. 1. 2024
Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 1. 2024
Dr. Jure Rode, in memoriam

Spomnili smo se pokojnega slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini, biseromašnika, dr. Jureta Rodeta. Slišali ste še o 60. Dnevu emigranta v Čedadu [26:58] in novem razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu [32:30].  

Dr. Jure Rode, in memoriam

Spomnili smo se pokojnega slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini, biseromašnika, dr. Jureta Rodeta. Slišali ste še o 60. Dnevu emigranta v Čedadu [26:58] in novem razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu [32:30].  

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dr. Jure Rode, in memoriam

Spomnili smo se pokojnega slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini, biseromašnika, dr. Jureta Rodeta. Slišali ste še o 60. Dnevu emigranta v Čedadu [26:58] in novem razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu [32:30].  

VEČ ...|14. 1. 2024
Dr. Jure Rode, in memoriam

Spomnili smo se pokojnega slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini, biseromašnika, dr. Jureta Rodeta. Slišali ste še o 60. Dnevu emigranta v Čedadu [26:58] in novem razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu [32:30].  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 1. 2024
Natečaj za raziskovalce zamejstva in izseljenstva

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi letos razpisuje nagradni natečaj za najboljše diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij zamejstva in izseljenstva. Prijavijo se lahko kandidati z vsega sveta, iz Slovenije in drugih držav. Svoje delo so morali uspešno zagovarjati lani (od 1. januarja do 31. decembra 2023) na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu. V poštev pridejo dela napisana v slovenščini, hrvaščini, bosanščini, srbščini, italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. Na natečaj se morajo prijaviti do vključno 22. marca letos. Najboljši trije z vsakega področja bodo prejeli denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Rezultati bodo objavljeni konec septembra, nagrade bodo podeljene na javni slovesnosti. 
Namen natečaja - ta je že dvaindvajseti - je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Urad hkrati spodbuja k razmisleku tudi tiste, ki še razmišljajo o temi svojega diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela, saj natečaj praviloma objavljajo vsako leto. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju del upoštevala izvirnost teme - pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost, strokovnost, zahtevnost in splošno kakovost dela. Več o nagradnem natečaju si lahko preberete na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Natečaj za raziskovalce zamejstva in izseljenstva

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi letos razpisuje nagradni natečaj za najboljše diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij zamejstva in izseljenstva. Prijavijo se lahko kandidati z vsega sveta, iz Slovenije in drugih držav. Svoje delo so morali uspešno zagovarjati lani (od 1. januarja do 31. decembra 2023) na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu. V poštev pridejo dela napisana v slovenščini, hrvaščini, bosanščini, srbščini, italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. Na natečaj se morajo prijaviti do vključno 22. marca letos. Najboljši trije z vsakega področja bodo prejeli denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Rezultati bodo objavljeni konec septembra, nagrade bodo podeljene na javni slovesnosti. 
Namen natečaja - ta je že dvaindvajseti - je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Urad hkrati spodbuja k razmisleku tudi tiste, ki še razmišljajo o temi svojega diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela, saj natečaj praviloma objavljajo vsako leto. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju del upoštevala izvirnost teme - pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost, strokovnost, zahtevnost in splošno kakovost dela. Več o nagradnem natečaju si lahko preberete na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Natečaj za raziskovalce zamejstva in izseljenstva

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi letos razpisuje nagradni natečaj za najboljše diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij zamejstva in izseljenstva. Prijavijo se lahko kandidati z vsega sveta, iz Slovenije in drugih držav. Svoje delo so morali uspešno zagovarjati lani (od 1. januarja do 31. decembra 2023) na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu. V poštev pridejo dela napisana v slovenščini, hrvaščini, bosanščini, srbščini, italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. Na natečaj se morajo prijaviti do vključno 22. marca letos. Najboljši trije z vsakega področja bodo prejeli denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Rezultati bodo objavljeni konec septembra, nagrade bodo podeljene na javni slovesnosti. 
Namen natečaja - ta je že dvaindvajseti - je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Urad hkrati spodbuja k razmisleku tudi tiste, ki še razmišljajo o temi svojega diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela, saj natečaj praviloma objavljajo vsako leto. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju del upoštevala izvirnost teme - pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost, strokovnost, zahtevnost in splošno kakovost dela. Več o nagradnem natečaju si lahko preberete na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

VEČ ...|10. 1. 2024
Natečaj za raziskovalce zamejstva in izseljenstva

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi letos razpisuje nagradni natečaj za najboljše diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij zamejstva in izseljenstva. Prijavijo se lahko kandidati z vsega sveta, iz Slovenije in drugih držav. Svoje delo so morali uspešno zagovarjati lani (od 1. januarja do 31. decembra 2023) na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu. V poštev pridejo dela napisana v slovenščini, hrvaščini, bosanščini, srbščini, italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. Na natečaj se morajo prijaviti do vključno 22. marca letos. Najboljši trije z vsakega področja bodo prejeli denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Rezultati bodo objavljeni konec septembra, nagrade bodo podeljene na javni slovesnosti. 
Namen natečaja - ta je že dvaindvajseti - je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Urad hkrati spodbuja k razmisleku tudi tiste, ki še razmišljajo o temi svojega diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela, saj natečaj praviloma objavljajo vsako leto. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju del upoštevala izvirnost teme - pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost, strokovnost, zahtevnost in splošno kakovost dela. Več o nagradnem natečaju si lahko preberete na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2024
V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

Blaž Lesnik

alpinizemPatagonijaprvenstvena smer Potkolesarstvokultura vožnje

Za življenje

VEČ ...|23. 3. 2024
Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostpogovor

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMatic BatičSalvator Žitko

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 3. 2024
Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtanaliza talgnojilni načrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2024
Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevpost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 3. 2024
Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 3. 2024
Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Komentar Družina

VEČ ...|28. 3. 2024
Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

Tednik Družina

komentar