Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].   

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti?

V oddaji je bil gost pisatelj, urednik in duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokrat smo se vprašali, kaj nam pove fenomen popularnih duhovnikov kot Golob, Opeka, Geržan ...? Nadaljevali smo z razmišljanjem o tem, kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti? Tema je bila tudi na kateri točki je moderno ekološko gibanje zašlo, da mu danes vse manj zaupamo?

Dr. Aleksander Zadel: Sekiranje je privilegij neodgovornih

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Dela, kar govori, to dokaže vsakič tudi v naših radijskih srečanjih, s svojim prodornim razmišljanjem. Kup odličnih izhodišč smo slišali tudi tokrat, dragocenih za novo enoletno obdobje. Govorili smo o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar? 

Predsednik NSi Tonin o sprti politiki, potrebi po sodelovanju, vojnah in kongresu stranke

Ali je opozicija sposobna iskrenega sodelovanja, kam nas pelje vlada pod vodstvom Roberta Goloba, nas čakajo predčasne volitve in kako ocenjuje predlog Katedrale Svobode, da bi Slovenija dobila krizno in reformno vlado in kateri bodo osrednji poudarki sobotnega programskega kongresa, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili predsedniku Nove Slovenije. V oddaji je bilo mogoče slišati tudi razmišljanje diplomata dr. Ernesta Petriča na okrogli mizi Katedrale Svobode. Spregovoril je o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu in ob tem pozval k iskanju skupnih rešitev tudi v Sloveniji.

Manca Košir: Starejša kot sem, tem bolj se zavedam, da milost deluje.

Manca Košir je ambasadorka preventivne in zagovorniške akcije “Rad imam življenje”, s katero želijo spodbuditi razmišljanje, da ima vsako življenje svojo edinstveno in neprecenljivo vrednost ne glede na starost, bolezen in različne omejitve. Z zbranimi srčnimi zgodbami spodbujajo k odkrivanju bogastva odnosov, priznavanje enakih pravic, vrednosti in dostojanstva vsakega posameznika, ne glede na njegovo zdravstveno stanje ali starost.