V oddaji ste med poudarki dogodkov minulega tedna slišali, kaj so ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma povedali škofje. Poročali smo tudi o delu in pomoči, ki so jo v lanskem letu uresničevali karitativni sodelavci in prostovoljci mariborske nadškofije in celjske škofije.
V oddaji ste med poudarki dogodkov minulega tedna slišali, kaj so ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma povedali škofje. Poročali smo tudi o delu in pomoči, ki so jo v lanskem letu uresničevali karitativni sodelavci in prostovoljci mariborske nadškofije in celjske škofije.
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Vedno je lažje, če lahko v času osamljenosti s kom spregovorimo besedo, mu povemo o našem dnevu, življenju, … Čeprav osebe ne poznamo pa lepa beseda in uho, ki posluša, pomagata premagati osamljenost in blažita tudi druge stiske. V akciji Povezani preko telefona je vzpostavljena telefonska številka 069 928 187, na kateri se lahko prijavijo starejši in osamljeni, ki bi želeli redno poklepetati s prostovoljci. Prijavimo se lahko tudi preko obrazca na spletni strani Mlade Karitas. Pogovor starejšim nudijo prostovoljci youngCaritas – Mlade Karitas. Govorili smo z dr. Matejem Sadlom, vodjo projekta.
Vedno je lažje, če lahko v času osamljenosti s kom spregovorimo besedo, mu povemo o našem dnevu, življenju, … Čeprav osebe ne poznamo pa lepa beseda in uho, ki posluša, pomagata premagati osamljenost in blažita tudi druge stiske. V akciji Povezani preko telefona je vzpostavljena telefonska številka 069 928 187, na kateri se lahko prijavijo starejši in osamljeni, ki bi želeli redno poklepetati s prostovoljci. Prijavimo se lahko tudi preko obrazca na spletni strani Mlade Karitas. Pogovor starejšim nudijo prostovoljci youngCaritas – Mlade Karitas. Govorili smo z dr. Matejem Sadlom, vodjo projekta.
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.