V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.
V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.
Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.
Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.
V Trstu bo nocoj potekala Prešernova proslava, na katero vabita Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Slavnostni govornik bo dr. Edi Kovač, sodelovali bodo Radijski oder, flavtistka Mila Vučko in pianist Rikardo Janjoš. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, bodo odkrili doprsni kip Alojza Rebule, delo Zorana Pozniča. Tržaški kulturni ustvarjalki Katerina Kalc in Dunja Jogan pa bosta jutri gostji večera Sredi domovine, ki ga pripravlja vladni urad za Slovence po svetu v svojih prostorih na Erjavčevi v Ljubljani. Na ogled bo razstava “V svetu domišljije”, pogovor z ilustratorkama bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.
V Trstu bo nocoj potekala Prešernova proslava, na katero vabita Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Slavnostni govornik bo dr. Edi Kovač, sodelovali bodo Radijski oder, flavtistka Mila Vučko in pianist Rikardo Janjoš. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, bodo odkrili doprsni kip Alojza Rebule, delo Zorana Pozniča. Tržaški kulturni ustvarjalki Katerina Kalc in Dunja Jogan pa bosta jutri gostji večera Sredi domovine, ki ga pripravlja vladni urad za Slovence po svetu v svojih prostorih na Erjavčevi v Ljubljani. Na ogled bo razstava “V svetu domišljije”, pogovor z ilustratorkama bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.
Prekmurci danes obeležujejo dan združitve z matičnim narodom. Osrednja regijska slovesnost bo letos v Hotizi v občini Lendava. Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, v Sloveniji obeležujemo od leta 2006. Pred drevišnjo slovesnostjo smo poklicali župana Lendave Janeza Magyarja.
Prekmurci danes obeležujejo dan združitve z matičnim narodom. Osrednja regijska slovesnost bo letos v Hotizi v občini Lendava. Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, v Sloveniji obeležujemo od leta 2006. Pred drevišnjo slovesnostjo smo poklicali župana Lendave Janeza Magyarja.
Pred dnevi je bilo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu žegnanje. Sveto mašo je daroval delegat Franci Cukjati. Kakšen pomen ima ta prostor za našo skupnost v Argentini, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. Jutri bodo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši praznovali praznik Svete Trojice, v nedeljo pa bo tam Spominska proslava. Začela se bo s sveto mašo za vse slovenske žrtve vojne in komunistične revolucije, sledile bodo molitve pred spomenikom in nato bo v dvorani škofa Rožmana spominski govor Tatjane Modic Kržišnik in akademija v izvedbi članov Našega doma San Justo. Nedeljska spominska proslava v Buenos Airesu ima naslov: S spominom počastimo njihovo junaško življenje.
Pred dnevi je bilo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu žegnanje. Sveto mašo je daroval delegat Franci Cukjati. Kakšen pomen ima ta prostor za našo skupnost v Argentini, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. Jutri bodo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši praznovali praznik Svete Trojice, v nedeljo pa bo tam Spominska proslava. Začela se bo s sveto mašo za vse slovenske žrtve vojne in komunistične revolucije, sledile bodo molitve pred spomenikom in nato bo v dvorani škofa Rožmana spominski govor Tatjane Modic Kržišnik in akademija v izvedbi članov Našega doma San Justo. Nedeljska spominska proslava v Buenos Airesu ima naslov: S spominom počastimo njihovo junaško življenje.
Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.