V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«
V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
To je učenec, ki o tem pričuje in je to napisal, in vemo, da je njegovo pričevanje resnično (Janezov evangelij 21, 24)
To je učenec, ki o tem pričuje in je to napisal, in vemo, da je njegovo pričevanje resnično (Janezov evangelij 21, 24)
Gostja enega od Nikolajevih srečanj v Župniji Dolnji Logatec je bila v letošnjem marcu prostovoljka in humanitarna delavka, pa tudi prejemnica Odličja sv. Cirila in Metoda, Jožica Ličen. V oddaji ste slišali njeno pričevanje o začetku dela v Karitas in oranju ledine na različnih področjih pomoči ljudem v stiski, vse od leta 1990 naprej.
Gostja enega od Nikolajevih srečanj v Župniji Dolnji Logatec je bila v letošnjem marcu prostovoljka in humanitarna delavka, pa tudi prejemnica Odličja sv. Cirila in Metoda, Jožica Ličen. V oddaji ste slišali njeno pričevanje o začetku dela v Karitas in oranju ledine na različnih področjih pomoči ljudem v stiski, vse od leta 1990 naprej.
Marie Dular nam predstavlja pretresljivo zgodbo njihove družine v času druge svetovne vojne in po njej. Oče in mama sta se morala ob okupaciji pred Nemci umakniti z Jesenic v Ljubljano, kjer so bivali med vojno. Maja 1945 so šli vsi, razen mame v begunstvo na Koroško in od tam v svet. Mami umik ni uspel in je več let prisilno delala v domovini, stran od svojih domačih. Pri mami so se otroci prvič (in zadnjič) zbrali šele leta 1967, ko je že bila na smrt bolna in je jeseni istega leta tudi umrla. Kljub veliki bolečini so ostali domači našli svoj novi dom v tujini in si tam ustvarili družine.
Marie Dular nam predstavlja pretresljivo zgodbo njihove družine v času druge svetovne vojne in po njej. Oče in mama sta se morala ob okupaciji pred Nemci umakniti z Jesenic v Ljubljano, kjer so bivali med vojno. Maja 1945 so šli vsi, razen mame v begunstvo na Koroško in od tam v svet. Mami umik ni uspel in je več let prisilno delala v domovini, stran od svojih domačih. Pri mami so se otroci prvič (in zadnjič) zbrali šele leta 1967, ko je že bila na smrt bolna in je jeseni istega leta tudi umrla. Kljub veliki bolečini so ostali domači našli svoj novi dom v tujini in si tam ustvarili družine.
Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju!
Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevalcema Srečku Gaserju in Rudiju Kolariču, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo leta 2011 obiskali v Clevelandu. Slovenska skupnost v tem delu sveta je še vedno delujoča in ohranja spomine na prelomne in boleče med ter povojne čase. Srečko Gaser je bil rojen leta 1930 na Jesenicah, skupaj z družino je po vojni odšel na Koroško, nato v Argentino in končno od tam z ženo Heleno v ZDA. Rudi Kolarič pa se je rodil leta 1932 na Brezovici pri Ljubljani v uspešni trgovski družini. Po vojni so se umaknili v begunstvo na Koroško in kasneje v ZDA, kjer so začeli novo življenje.
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevalcema Srečku Gaserju in Rudiju Kolariču, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo leta 2011 obiskali v Clevelandu. Slovenska skupnost v tem delu sveta je še vedno delujoča in ohranja spomine na prelomne in boleče med ter povojne čase. Srečko Gaser je bil rojen leta 1930 na Jesenicah, skupaj z družino je po vojni odšel na Koroško, nato v Argentino in končno od tam z ženo Heleno v ZDA. Rudi Kolarič pa se je rodil leta 1932 na Brezovici pri Ljubljani v uspešni trgovski družini. Po vojni so se umaknili v begunstvo na Koroško in kasneje v ZDA, kjer so začeli novo življenje.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.