Svetovalnica

VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.
VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Blaž Lesnik

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 12. 2018
Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

infoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu
1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|1. 12. 2018
Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu
1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Jana Lampe

infoizobraževanjezdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2024
Novo igrišče v Štmavru, sprejem za smučarku Sinigoi

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

Novo igrišče v Štmavru, sprejem za smučarku Sinigoi

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 4. 2024
Razstava alumnov Zavoda sv. Stanislava

Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Razstava alumnov Zavoda sv. Stanislava

Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostBernarda Stenovec

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin