V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
»Bog preseneča. Ne le Elija. Tudi nas. On ne želi govoriti iz groma, potresa in viharja. On ne želi z glasnim ropotom dopovedovati človeku svoje besede. On si želi odnos. Zato šepeta. V srcu. Želi, da se pogovarjamo z njim, kakor se otrok pogovarja s svojim očetom in mamo. Želi nas potolažiti, želi nas vzpodbuditi. Želi nam povedati, da je ponosen na nas. Želi nas posvariti pred nevarnostjo, v katero se zapletamo. Želi nam pokazati priložnosti,« v 4. malem misijonskem nagovoru pravi duhovnik Mitja Markovič.
»Bog preseneča. Ne le Elija. Tudi nas. On ne želi govoriti iz groma, potresa in viharja. On ne želi z glasnim ropotom dopovedovati človeku svoje besede. On si želi odnos. Zato šepeta. V srcu. Želi, da se pogovarjamo z njim, kakor se otrok pogovarja s svojim očetom in mamo. Želi nas potolažiti, želi nas vzpodbuditi. Želi nam povedati, da je ponosen na nas. Želi nas posvariti pred nevarnostjo, v katero se zapletamo. Želi nam pokazati priložnosti,« v 4. malem misijonskem nagovoru pravi duhovnik Mitja Markovič.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, kaj narediti, da se cmoki ne razkuhajo? Sestra Nikolina ji je svetovala, naj v hladni vodi, preden bo vanju položila cmoke, razmeša malo moke. Drugi nasvet je, da narezanemu kruhu doda muškatni orešček, peteršilj, prepraženo čebulo, narezano mesnino in jajca. Potrese z moko in prelije z mlekom. Pri 30 dag kruha potrese z dvema žlicama ostre moke. Torej: suhe sestavine med seboj pomešamo in nato šele prelijemo, pomešamo, rahlo potlačimo in pustimo, da se lepo razvlaži. Še ena možnost je, da cmoke kuhamo v serveti kot štruco: vlažno servieto potresemo z drobtinami, nanesemo maso v obliki klobase, ohlapno zavijemo in ob robovih stisnemo, zavežemo ter damo kuhati v vrelo slano vodo, da čim prej zakrkne in začne kuhati ...
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, kaj narediti, da se cmoki ne razkuhajo? Sestra Nikolina ji je svetovala, naj v hladni vodi, preden bo vanju položila cmoke, razmeša malo moke. Drugi nasvet je, da narezanemu kruhu doda muškatni orešček, peteršilj, prepraženo čebulo, narezano mesnino in jajca. Potrese z moko in prelije z mlekom. Pri 30 dag kruha potrese z dvema žlicama ostre moke. Torej: suhe sestavine med seboj pomešamo in nato šele prelijemo, pomešamo, rahlo potlačimo in pustimo, da se lepo razvlaži. Še ena možnost je, da cmoke kuhamo v serveti kot štruco: vlažno servieto potresemo z drobtinami, nanesemo maso v obliki klobase, ohlapno zavijemo in ob robovih stisnemo, zavežemo ter damo kuhati v vrelo slano vodo, da čim prej zakrkne in začne kuhati ...
To je lahko samostojna, glavna jed s solato, ali pa kot sladka jed s kompotom ali dušenim sadjem.
Potrebujemo:
Omletno testo: 2-3 jajca, ½ žličke soli in sladkorja, ½ l mleka, 8-9 žlic moke, malo mineralne vode ali piva
Nadev: 65 dag skute, sol, 2 jajci, 1 žlica pšeničnega zdroba (ali malo kruhove sredice), kisla smetana, (3 žlice sladkorja, sok in limonina lupina)
Preliv: 1 jajce, 1 dl smetane, nekaj žlic mleka
Tanko spečemo omlete brez sladkorja.
Vmes naredimo nadev.
Omlete razstavimo eno poleg druge in enakomerno razdelimo nadev. Sproti namažemo, z leve in desne zagrnemo, zavijemo in naložimo v glineno ali jena posodo, ki jo namažemo z oljem (pekač tudi potresemo z drobtinami). Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo pri 200 °C. Jed je gotova 25 minutah. Prerežemo med palačinkami in palačinke na pol, da se lažje nalaga.
To je lahko samostojna, glavna jed s solato, ali pa kot sladka jed s kompotom ali dušenim sadjem.
Potrebujemo:
Omletno testo: 2-3 jajca, ½ žličke soli in sladkorja, ½ l mleka, 8-9 žlic moke, malo mineralne vode ali piva
Nadev: 65 dag skute, sol, 2 jajci, 1 žlica pšeničnega zdroba (ali malo kruhove sredice), kisla smetana, (3 žlice sladkorja, sok in limonina lupina)
Preliv: 1 jajce, 1 dl smetane, nekaj žlic mleka
Tanko spečemo omlete brez sladkorja.
Vmes naredimo nadev.
Omlete razstavimo eno poleg druge in enakomerno razdelimo nadev. Sproti namažemo, z leve in desne zagrnemo, zavijemo in naložimo v glineno ali jena posodo, ki jo namažemo z oljem (pekač tudi potresemo z drobtinami). Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo pri 200 °C. Jed je gotova 25 minutah. Prerežemo med palačinkami in palačinke na pol, da se lažje nalaga.
S. Nikolina je v prejšnji epizodi dejala, da k ajdovim žgancem sodi kislo zelje na tak ali drugačen način. Pozorni poslušalci ste morda ujeli tudi, da lahko poleg žgancev postrežemo gobovo omako. Sliši se odlično, ko jo bomo še znali narediti, bo pa sploh ...
Potrebujemo: ½ kg gob, 2 žlici olja, 1 čebulo, 3 stroke česna, sol, poper, 3 dl juhe ali vode, peteršilj, za podmet: 1 lonček kisle smetane, 1 žlica polnozrnate moke
Uporabimo lahko sveže ali vložene ali zmrznjene gobe: šampinjone, jurčke, štorovke, lisičke ... Čebulo narežemo in jo damo pražit. Vmes očistimo gobe oz. jih odtalimo na cedilu. Ko je čebula zlato rumena, dodamo gobe ter jih pražimo. Gobji sok pohlapi in gobe se začno pražiti. Zdaj jih posolimo in začinimo. Premešamo in prilijemo juho ali krompirjevo vodo ali vodo in potem dodamo koncentrat. Naredimo redko tekoč podmet in dodamo v vrelo omako. Premešamo. Pride do vrenja, vre naj 2-3 minute, sicer se bo omaka skisala. Odstavimo in po želji potresemo peteršilj.
To omako lahko ponudimo k ajdovim žgancem, ajdovi kaši, testenini, rižu, zrezkom, kuhani govedini, pečenki ...
S. Nikolina je v prejšnji epizodi dejala, da k ajdovim žgancem sodi kislo zelje na tak ali drugačen način. Pozorni poslušalci ste morda ujeli tudi, da lahko poleg žgancev postrežemo gobovo omako. Sliši se odlično, ko jo bomo še znali narediti, bo pa sploh ...
Potrebujemo: ½ kg gob, 2 žlici olja, 1 čebulo, 3 stroke česna, sol, poper, 3 dl juhe ali vode, peteršilj, za podmet: 1 lonček kisle smetane, 1 žlica polnozrnate moke
Uporabimo lahko sveže ali vložene ali zmrznjene gobe: šampinjone, jurčke, štorovke, lisičke ... Čebulo narežemo in jo damo pražit. Vmes očistimo gobe oz. jih odtalimo na cedilu. Ko je čebula zlato rumena, dodamo gobe ter jih pražimo. Gobji sok pohlapi in gobe se začno pražiti. Zdaj jih posolimo in začinimo. Premešamo in prilijemo juho ali krompirjevo vodo ali vodo in potem dodamo koncentrat. Naredimo redko tekoč podmet in dodamo v vrelo omako. Premešamo. Pride do vrenja, vre naj 2-3 minute, sicer se bo omaka skisala. Odstavimo in po želji potresemo peteršilj.
To omako lahko ponudimo k ajdovim žgancem, ajdovi kaši, testenini, rižu, zrezkom, kuhani govedini, pečenki ...
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.