O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.
Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.
V oddajo sta prišli dve sogovornici. Sodelavka Slovenske karitas Daša Štalc, ki nam je povedala vse o akciji Očistimo Slovenijo 6. aprila. S prostovoljko youngCaritas Niko Robek pa smo izvedeli več o inkluzijskih pohodih, ki jih pripravlja Planinska zveza Slovenije.
V oddajo sta prišli dve sogovornici. Sodelavka Slovenske karitas Daša Štalc, ki nam je povedala vse o akciji Očistimo Slovenijo 6. aprila. S prostovoljko youngCaritas Niko Robek pa smo izvedeli več o inkluzijskih pohodih, ki jih pripravlja Planinska zveza Slovenije.
V prvem delu smo povabili na romanje po Rožnovenski poti, na kratko pogledali tudi proti Velikonočnemu pohod v Babnem polju. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek z nami delil misel, zakaj je v Sloveniji toliko ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnim športom.
V prvem delu smo povabili na romanje po Rožnovenski poti, na kratko pogledali tudi proti Velikonočnemu pohod v Babnem polju. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek z nami delil misel, zakaj je v Sloveniji toliko ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnim športom.
Spomnili smo na jubilejni Jurčičev pohod in slišali, koliko km lahko človek prevozi v 24-ih urah. Z nami je bil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Spomnili smo na jubilejni Jurčičev pohod in slišali, koliko km lahko človek prevozi v 24-ih urah. Z nami je bil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Tokrat sta tekmovali upokojenka Ana Šlibar s Krtine, ki ima rada pohode v naravo, vrt in kuharske umetnije, ter Lucija Pušenjak iz Ljutomera, ki je magistrirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, vodi vokalno skupino Luč in je kar sedem let vodila oratorij.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Tokrat sta tekmovali upokojenka Ana Šlibar s Krtine, ki ima rada pohode v naravo, vrt in kuharske umetnije, ter Lucija Pušenjak iz Ljutomera, ki je magistrirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, vodi vokalno skupino Luč in je kar sedem let vodila oratorij.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.