Mnogi po vsej Sloveniji in tudi širše so spremljali zgodba dečka Rožleta, ki se mu je kar trikrat ponovil tumor. Njegov pogreb je bil po besedah praznik nebes. Kako je živela ta čas in koliko Božjih dotikov je doživela, je Urška Valjavec pričevala v oddaji Za življenje. Rožle je bil po njenih besedah velikonočni otrok, saj se je tudi rodil na velikonočno jutro. Vabljeni k poslušanju!
Mnogi po vsej Sloveniji in tudi širše so spremljali zgodba dečka Rožleta, ki se mu je kar trikrat ponovil tumor. Njegov pogreb je bil po besedah praznik nebes. Kako je živela ta čas in koliko Božjih dotikov je doživela, je Urška Valjavec pričevala v oddaji Za življenje. Rožle je bil po njenih besedah velikonočni otrok, saj se je tudi rodil na velikonočno jutro. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji smo povzeli misli iz nagovora umetnikom in ljubiteljem kulture, ki ga je imel nadškof Stanislav Zore pri sveti maši na 8. februar, poročali o romanju z Brezij na Vrbo, o pogrebu misijonarke z Madagaskarja s. Terezije Pavlič, odprtju kipa, posvečenega misijonarju p. Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in predstavili februarsko številko revije Novi svet.
V oddaji smo povzeli misli iz nagovora umetnikom in ljubiteljem kulture, ki ga je imel nadškof Stanislav Zore pri sveti maši na 8. februar, poročali o romanju z Brezij na Vrbo, o pogrebu misijonarke z Madagaskarja s. Terezije Pavlič, odprtju kipa, posvečenega misijonarju p. Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in predstavili februarsko številko revije Novi svet.
Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.
Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.
Strokovnjakinja za kulturo vedenja je predstavila svojo novo knjižico “Žalne slovesnosti - kultura vedenja in oblačenja. Odgovorila je tudi na vprašanja poslušalcev, povezana s pogrebi (o glasnem govorjenju, oblekah, klobukih pri uniformiranih osebah …).
Strokovnjakinja za kulturo vedenja je predstavila svojo novo knjižico “Žalne slovesnosti - kultura vedenja in oblačenja. Odgovorila je tudi na vprašanja poslušalcev, povezana s pogrebi (o glasnem govorjenju, oblekah, klobukih pri uniformiranih osebah …).
Iz Društva Finžgarjev dom na Opčinah pri Trstu so nas obvestili, da je v večnost odšla njihova predsednica, učiteljica in mentorica, kulturna delavka, pisateljica in režiserka Lučka Peterlin Susič, ki se je rodila leta 1945 v Ljubljani, od mladih let pa je živela v Trstu. Veliko let je poučevala slovenščino, njena ljubezen pa je bilo gledališče, kateremu se je predajala z vodenjem gledaliških skupin, predvsem otroških, režiranjem in pisanjem otroških ter mladinskih dramskih besedil. Kot ravnateljica se je upokojila leta 2005, nato pa je vsa svoja prizadevanja posvetila ustvarjanju in prostovoljnemu delu z mladimi. Za svoje delo je prejela tudi več nagrad. Leta 2018 je nagrado Vstajanje za knjigo Mali gledališki vrtiljak, izšla je ob 70-letnici otroške revije Pastirček. Lani je prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pogrebna slovesnost bo v petek popoldne na Opčinah.
Iz Društva Finžgarjev dom na Opčinah pri Trstu so nas obvestili, da je v večnost odšla njihova predsednica, učiteljica in mentorica, kulturna delavka, pisateljica in režiserka Lučka Peterlin Susič, ki se je rodila leta 1945 v Ljubljani, od mladih let pa je živela v Trstu. Veliko let je poučevala slovenščino, njena ljubezen pa je bilo gledališče, kateremu se je predajala z vodenjem gledaliških skupin, predvsem otroških, režiranjem in pisanjem otroških ter mladinskih dramskih besedil. Kot ravnateljica se je upokojila leta 2005, nato pa je vsa svoja prizadevanja posvetila ustvarjanju in prostovoljnemu delu z mladimi. Za svoje delo je prejela tudi več nagrad. Leta 2018 je nagrado Vstajanje za knjigo Mali gledališki vrtiljak, izšla je ob 70-letnici otroške revije Pastirček. Lani je prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pogrebna slovesnost bo v petek popoldne na Opčinah.
V pregledu dogodkov preteklega tedna smo poročali o sveti maši na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, življenjskem jubileju celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in pogrebu prelata ter profesorja in zgodovinarja Franca Kralja. Ker se bliža začetek novega šolskega in veroučnega leta, smo k besedi povabili vodjo škofijske pastoralne službe v Kopru in župnika Župnije Koper – Sv. Marko Ervina Mozetiča. Povedal nam je, v čem je bistvo verouka, kakšni sta vlogi staršev in katehetov, kateri so aktualni izzivi na področju kateheze ter kako gleda na različne metode in gradiva, kot je npr. liturgični zvezek. Ob sklepu smo z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem govorili o dobrodelnem koncertu za pomoč otrokom iz družin, ki so jih prizadele katastrofalne poplave.
V pregledu dogodkov preteklega tedna smo poročali o sveti maši na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, življenjskem jubileju celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in pogrebu prelata ter profesorja in zgodovinarja Franca Kralja. Ker se bliža začetek novega šolskega in veroučnega leta, smo k besedi povabili vodjo škofijske pastoralne službe v Kopru in župnika Župnije Koper – Sv. Marko Ervina Mozetiča. Povedal nam je, v čem je bistvo verouka, kakšni sta vlogi staršev in katehetov, kateri so aktualni izzivi na področju kateheze ter kako gleda na različne metode in gradiva, kot je npr. liturgični zvezek. Ob sklepu smo z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem govorili o dobrodelnem koncertu za pomoč otrokom iz družin, ki so jih prizadele katastrofalne poplave.
V spominu mi ostaja neka starejša ženica, ki je v pogovoru povedala, da ima tistih X evrov prihranjenih za pogreb, da ne bodo drugi imeli stroška z njo. Preskrbela je svoje otroke do trenutka, ko so lahko sami poskrbeli zase. Tisti trenutek pa ni želela, da bi jih »obremenila« s stroškom svojega pogreba. Namesto da bi si na jesen življenja privoščila kakšen izlet, priboljšek ali nov predpasnik, je dajala na kupček za pogreb.
V spominu mi ostaja neka starejša ženica, ki je v pogovoru povedala, da ima tistih X evrov prihranjenih za pogreb, da ne bodo drugi imeli stroška z njo. Preskrbela je svoje otroke do trenutka, ko so lahko sami poskrbeli zase. Tisti trenutek pa ni želela, da bi jih »obremenila« s stroškom svojega pogreba. Namesto da bi si na jesen življenja privoščila kakšen izlet, priboljšek ali nov predpasnik, je dajala na kupček za pogreb.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.