Vodnik po trajnostni potrošnji - še en aktivistični poskus napada na kmetijstvo

Ideja je hvalevredna in v publikaciji s 40 stranmi najdemo zbranih veliko namigov in napotkov za pametne vsakodnevne odločitve, ki pripomorejo k smotrni rabi virov, k skrbi za okolje in naš planet in se na koncu poznajo tudi v naši denarnici. A žal se avtorji tudi tokrat niso mogli otresti aktivizma. Tako lahko v publikaciji najdemo številne trditve, ki kmetijsko pridelavo, še posebej pa živinorejo pribijajo na križ. In to na podlagi posplošenih in velikokrat iz konteksta iztrganih trditev …

Utrip dneva dne 2. 8.

Papež prispel v Lizbono na Svetovni dan mladih. Novinarjem na letalu dejal: S tega dogodka se bom vrnil pomlajen.

Neurja po državi znova povzročila precejšnjo škodo, v Ilirski Bistrici tornado poškodoval enajst objektov.

Zemljani letos porabili že vse vire, ki jih planet lahko obnovi v enem letu. Kakšen je vpliv onesnaženja na ekstremne pojave?

Dekan medicinske fakultete Igor Švab in njen senat proti predlogu zakona o evtanaziji.

Več evropskih držav iz Nigra evakuiralo državljane, vojaška hunta vztraja na oblasti.

Proti Trumpu še obtožnica zaradi napada na kongres. Kaj to pomeni za predvolilno tekmo?

V ospredju svetovnega dneva dojenja pozitivni učinki na otroka in mater.

Šport: Slovenski košarkarji z Dončićem na čelu danes proti Grčiji.

Vreme: Jutri sprva sončno, popoldne in zvečer spet plohe in nevihte.

Sonce je vse bolj aktivno

Tokrat smo se posvetili središču našega planetnega sistema. Astronomi že dolgo vedo, da je Sonce včasih bolj, drugič manj aktivno. Ker smo trenutno v obdobju stopnjevanja aktivnosti, smo našega gosta amaterskega astronoma Mitjo Klančiča povprašali o sončevih ciklih, pegah in izbruhih. Zanimalo pa nas je tudi, zakaj se je lotil risanja Sonca, saj je danes veliko bolj priljubljena astrofotografija.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Zdravilna moč glasbe - od DNK do galaksij.

Da glasba zdravi, so vedeli že pred tisočletji. Od atomov, verige DNK, pa vse do planetov in galaksij v sebi nosi zakone zlatega reza, ki jih odseva tudi harmonija. Da glasba lahko zdravi, pričuje vedno več znanstvenih raziskav in ne samo subjektivni občutki. V srce segajoči posnetki ljudi, ki jih je starost ali bolezen (Alzheimer) oropala spominov, ko se ob glasbi vsaj za nekaj trenutkov spet zavejo sveta okoli sebe in sebe samih, osupne gledalce. Nobeno zdravilo nima te moči, glasba pa!

Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje.

»Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendarle pa k meni na terapijo prihajajo ljudje, ki se pritožujejo, da preveč razmišljajo. Pravijo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, preveč budne zavesti in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Radi bi se malo odklopili. Obenem se počutijo slabo, ker se zavedajo, da so drugačni od drugih, da jih nihče ne razume in da so prizadeti zaradi razmer v današnjem svetu. Pogosto sklenejo takole: “Jaz nisem s tega planeta!” Tako je v uvod v svojo drugo knjigo v kateri piše o osebah z umskim presežkom, kot jih je poimenovala sama, zapisala avtorica. Christel Petitcollin je psihoterapevtka, ki je v dolgoletni praksi postala pozorna na simptome posameznikov, ki jih je opisala v knjigi z naslovom Kako razmišljati manj in ki smo jo lani že predstavili v oddaji Sol in luč. Tokrat je pred nami nadaljevanje v kateri skuša nanizati nekaj nasvetov kako se spopasti s to tegobo, povečati samozavest in vzpostaviti dobre medosebne odnose. Knjiga Kako razmišljati bolje je izšla pri založbi Učila.

Dr. Borut Vrščaj: Prav govedoreja pomembno vpliva na bilanco humusa!

»Kmetje se morajo zavedati, da klasična živinoreja in poljedelstvo na dolgi rok nista več vzdržna. Segrevanje našega planeta je katastrofa,« je le dan pred sprejemom predstavnikov kmetov, v intervjuju za STA izjavila predsednica države, Nataša Pirc Musar. V istem intervjuju je kot izjemno pomembno dejstvo izpostavila tudi, da se kakovost humusa v slovenski zemlji slabša. In dodala: »Če humusa ni, zemlja postane prah. In kmetje bodo morali dati svoj kamenček v ta mozaik, marsikakšen ukrep jim ne bo všeč, saj tudi nam ni, ampak prilagoditve bodo nujne in uspeli bodo tisti, ki bodo v prilagoditvah dovolj hitri« In če je predsednica izkrivljeno trditev o živinoreji preprosto posvojila iz nekritičnih slovenskih medijev, je še bolj problematična njena druga trditev o slabšanju kakovosti humusa v slovenski zemlji. Ker preprosto ne drži. Pedolog dr. Borut Vrščaj namreč pravi …

Silovit razvoj nevroznanosti v korist ljudi in planeta

Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa.